Vrste depresije

Glede na GLOBINO in ŠTEVILO EPIZOD ločimo več vrst depresije.

GLEDE NA GLOBINO DEPRESIVNIH EPIZOD:

• Blaga depresija – znaki in simptomi so moteči in neprijetni za osebo, toda le-ta še vedno lahko opravlja vse svoje dnevne obveznosti, le da pri tem ne doživlja pravega veselja.
• Zmerna depresija - posameznik lahko opravlja svoje dnevne obveznosti samo ob pomoči (zmerna depresija moti življenje posameznika podobno kot multipla skleroza ali gluhost).
• Huda depresija - je ena najhujših izkušenj, oseba je začasno nezmožna poskrbeti zase in opravljanja dela, obremenjujejo jo občutki lastne ničvrednosti in ima lahko tudi samomorilne misli. Poznamo hudo depresijo:

• brez psihotičnih simptomov – oseba se vsega zaveda, a ne zmore storiti ničesar;

• s psihotičnimi simptomi – osebo spremlja občutek izgube nadzora nad lastnim življenjem. Približno 1 % oseb s klinično depresijo doživi tudi psihotične simptome, kot so halucinacije (prisluhi) ali blodnje (zamisli brez vsakršne povezave z realnostjo). Osebe s psihotično depresijo navadno ne doživijo psihotičnih simptomov ob vsaki epizodi depresije.

GLEDE NA ŠTEVILO IN TRAJANJE DEPRESIVNIH EPIZOD:

• Prva depresivna epizoda - depresija se pojavi le enkrat, simptomi in znaki pa trajajo najmanj dva tedna.
• Ponavljajoča se depresivna motnja - depresija, ki se ponavlja in vsakič popolnoma izzveni.
• Kronična depresija - leta trajajoče depresije, ki se lahko postopno slabša in po zdravljenju ne izzveni.
• Distimija - kronično slabo razpoloženje (blaga depresija), ki traja vsaj dve leti in več, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja. Možen je tudi prehod v globlje oblike depresije. Spremljajo jo občutki nemoči, nezadostnosti in nezadovoljstva, nihanja v poteku oz. izraženosti simptomov, izguba veselja za delo, rutinsko opravljanje nalog; vendar oseba zmore opravljati vsakdanje življenjske dejavnosti. Verjetno najpogostejša vrste depresije, ki jo je težko diagnosticirati (lažje za nazaj).

NazajNaprej