Začetna

Najdemo dve popolnoma nasprotni stališči:

• Verjamem, da si smem vzeti prostor in da lahko vsem pokažem, kako se počutim.
• Bolje je reči nič in nič pokazati.

• Pokažem svoje počutje in se s tem sprostim, pa tudi če je to kričanje, preklinjanje, zmerjanje, obtoževanje, jokanje in podobno.
• Včasih dobim podporo in razumevanje. Včasih pa me ignorirajo. Zgodi se tudi, da sem kaznovan_a.
• Ničesar ne pokažem in tiščim v sebi. Nekateri rinejo vame, naj kaj povem. Večina me pusti pri miru. Nobeden me ne razume.

• Vem, da si z napačnim odzivanjem lahko bistveno povečam stres.
• Vem, da veliko prenesem.
• Poznam pojem izgorelosti, verjetno pa se meni ne more zgoditi.

• Opazujem mojstre obvladovanja stresa in jih posnemam.
• Poskušam različne načine soočanja s stresom in mi gre že kar dobro. Moti me, da se včasih ne morem sprostiti in da meljem različne misli.
• Preskušam meje stresa, ki jih lahko zdržim.
• Izgorelosti se bojim. Ko se pojavi, sem iskreno presenečen_a.

• Vem, kdaj je stresa preveč in kdaj ga je dovolj.
• Dobro obvladovanje stresa prinaša pasti: prevzemanje odgovornosti za druge (naredimo, ker lahko), preobremenitve (sprejmemo obveznost, ker nam ni težko), izgorelost (ko se leta in leta ponavlja preobremenitev) in brezčutnost (pozabimo, da smo bili vsi začetniki in da smo se svojih veščin naučili).

• Dobro obvladujem stres in vse zmorem brez težav.
• Uživam na krilih stresa.
• Preveč dobrih stvari na kupu manjša užitek, zato jih skrbno načrtujem.
• Preveč obremenitev tudi manjša užitek in jih raje ne sprejemam.
• Razumem, da ljudje od mene veliko pričakujejo – jaz tudi.
• Ne delam namesto drugih, temveč z drugimi.
• Pazim, da ne izgorim.
• Ljudem sem zgled, kako se obvladuje stres.