Začetna

Najdemo dve popolnoma nasprotni stališči:

• Mislim, da lahko vplivam na vse in da se vse da urediti.
• Mislim, da se nič ne da spremeniti in se ne splača truditi.

• Rad_a bi imel vpliv na vse in mi nobeden ne bo več težil.
• Najraje bi se vsemu umaknil_a, da bi končno imel_a popoln mir.
• Nič se ne da spremeniti in zato je bolje, da se ničesar ne lotevam.

• Vem, da imam na določene stvari vpliv in na določene ne.

• Včasih se zmotim in mislim, da imam vpliv, pa ga nimam in obratno.
• Jezim se, da sem se zmotil_a.
• Opazujem in opredelim, kaj je mogoče storiti in česa ni mogoče storiti, da se vzrok stresa odstrani.
• Če ni mogoče vzroka odstraniti, si stresa ne povečujemo več, temveč blažimo odzive.

Primer: naporen sestanek – če je vzrok stresa, ker smo slabo pripravljeni, se drugič bolje pripravimo. Če je vzrok stresa v napornih sodelavcih, se odločimo, da se ne bomo obremenjevali z njimi in njihovimi težavami, saj jih ne moremo spremeniti. Če se obremenjujemo zaradi drugih, si stres samo še povečujemo.

• Vem, da ima človek na določene stvari vpliv, na nekatere pa nima vpliva.
• Splača se premisliti, čemu bomo posvetili čas in svoje moči.

• Izvrstno ločim, na kaj imam vpliv in na kaj nimam vpliva.
• Načrtno se lotevam tistih stvari, ki jih lahko obvladam.
• Dejavnosti načrtujem.
• Ne žalujem za zamujenimi priložnostmi in raje čakam na nove.
• Stres zaradi napornega sestanka predvidim in sem pripravljen_a na vse.