Kako generalizirana anksiozna motnja vpliva na partnerski odnos

Skoraj vsi pari se soočajo z določenimi težavami. Ko pa ima eden od partnerjev anksiozno motnjo, se par srečuje še z dodatnimi težavami, obstoječe pa se lahko še poslabšajo.

Po podatkih Ameriškega združenja za anksioznost in depresijo (ang. Anxiety and Depression Association of America - ADAA) veliko ljudi z generalizirano anksiozno motnjo (GAM) poroča, da kronična anksioznost slabo vpliva na njihove bližnje odnose: sedem od desetih jih je navedlo slab vpliv na odnos z zakoncem ali drugim človekom, ki jim je pomemben, dve tretjini pa na prijateljstva. Slab vpliv motnje na partnerski odnos potrjuje ADAA tudi s podatki, da ljudje z GAM v primerjavi s tistimi brez nje bistveno manj pogosto ocenjujejo svoj odnos kot “zdrav in podporen” in dvakrat pogosteje poročajo o vsaj eni težavi v odnosu, na primer o rednih prepirih in izogibanju družabnim dejavnostim.

Težave

Življenje z anksiozno motnjo je običajno povezano z veliko osebno stisko, prav tako pa ta izkušnja povzroča stiske tudi bližnjim. Partnerji ljudi z GAM pogosto prevzamejo večji delež raznovrstnih odgovornosti, kot so:

• Družinske dejavnosti: Ustaljene dnevne dejavnosti so pogosto motene, prav tako se pogosto prilagaja načrte človeku, ki doživlja anksioznost. Partner večkrat prevzame obveznosti, kot so plačevanje računov, nakupovanje in vožnja otrok na dejavnosti. To lahko vodi v preobremenjenost in izgorelost.

• Denar in zaposlitev: Zaradi znakov anksioznosti imajo ljudje lahko težave pri pridobivanju ali ohranjanju zaposlitve, kar lahko privede do resnih denarnih posledic. Na partnerja je lahko, brez njegovega soglasja, preložena vsa odgovornost za stalno zaposlitev oz. stalen vir prihodkov.

• Čustveno počutje: V partnerju se lahko porajajo občutki žalosti, nemoči ali strahu (zase ali za partnerja), lahko pa tudi jeze in zamerljivosti. Ta čustva lahko posledično vodijo tudi do neprijetnega občutka krivde.

Poleg tega se ljudje z anksiozno motnjo pogosto izogibajo družabnim dejavnostim, kar vpliva tudi na partnerja in lahko vodi v občutek osamitve.

Vse te težave so lahko za partnerski odnos in družinsko življenje zelo zahtevne. Vendar pa je z ustreznim zdravljenjem mogoče doseči, da ljudje z GAM pomembno zmanjšajo znake motnje ter izboljšajo kakovost vsakdanjega, poklicnega, družbenega in partnerskega življenja. Zdravljenje ima tako blagodejen učinek tudi na partnerja, saj zmanjšuje težave in stres v odnosu.

Podpora partnerju

Partner lahko s svojo podporo in spodbudo pripomore k izboljšanju težav in učinkovitejšemu okrevanju. Pri tem je koristno upoštevati naslednje:

• Poučite se o anksiozni motnji, njenih znakih in značilnostih.

• Spodbujajte zdravljenje in nudite podporo v tem procesu.

• S pohvalo spodbujajte zdrava vedenja, izogibajte pa se kritiziranju vedenj, povezanih s tesnobo, kot so močno stopnjevani strahovi, pretirana zaskrbljenost ali izogibanje določenim okoliščinam.

• Opazite in pohvalite že manjši napredek.

• Pomagajte postavljati majhne, a realne cilje, korak za korakom.

• Ne predvidevajte, da veste, kaj vaš partner potrebuje - raje vprašajte, kako lahko pomagate in pozorno poslušajte.

• Priznajte in sprejmite, da ne morete povsem razumeti partnerjeve izkušnje kot je panični napad, močne napetosti ali drugih tesnobnih odzivov.

• Sprejmite, da se ne boste vedno ustrezno odzvali na partnerjevo vedenje. Razumeti, kdaj morate biti s partnerjem potrpežljivi in kdaj je čas, da ga spodbudite k spremembi, ni enostavno. Tega ravnovesja se boste naučili s preizkušanjem, skozi napake.

Zdravljenje terja veliko mero truda s strani človeka z anksiozno motnjo ter veliko mero potrpežljivosti s strani njegovega partnerja in družine. Napredek je lahko na začetku počasen, vendar se ves vložen trud dolgoročno splača tako za človeka z motnjo kot za njegove bližnje.

Poskrbite tudi zase

Za partnerje ljudi z anksiozno motnjo je pomembno, da poskrbijo tudi za lastno dobro počutje. Zato priporočamo, da:

• Ne opustite svojih zanimanj in dejavnosti. Prostočasne dejavnosti so učinkovit način, da si oddahnemo od stresa vsakdanjega življenja.

• Ohranjajte podporno mrežo. Pomembno se je obdati z ljudmi, kot so družina in prijatelji, ki nudijo čustveno, pa tudi praktično podporo, predvsem takrat, ko tega partner ne zmore.

• Postavite meje in jasno izrazite svoja pričakovanja. Če na primer vaš partner ne išče pomoči, ne sodeluje pri zdravljenju ali ne poskuša dejavno zmanjševati svojih težav, se boste morda morali pogovoriti o svojih pričakovanjih in o tem, kako izboljšati položaj.

• Po potrebi poiščite strokovno pomoč. Proces okrevanja je lahko za partnerje ljudi z motnjo zelo zahteven. Če se vaše duševno počutje poslabša in potrebujete pogovor in nasvet, se obrnite na svojega zdravnika ali strokovnjaka za duševno zdravje.