Xiang, Nanyan, Jing Zhou, Yifei Lin, Yihui Yang, Miriam Martini, Bowen Tang, Yufeng Chen, Fotios C. Papadopoulos, Emma Fransson, Alkistis Skalkidou, Jin Huang in Donghao Lu. 2026. Psychiatric Disorders Among Fathers in Sweden Before, During, and After Partner Pregnancy. JAMA Network Open 9 (3): 1–14. DOI: 10.1001/jamanetworkopen.2026.2725
Tveganje za pojav depresije pri očetih naraste leto dni po rojstvu otroka
Rojstvo otroka pogosto velja za enega najlepših življenjskih dogodkov, vendar zgodnje obdobje starševstva prinaša tudi številne spremembe in obremenitve. Nova raziskava kaže, da se duševne stiske pri očetih ne pojavijo nujno takoj po rojstvu otroka, temveč se lahko izrazijo šele približno leto dni pozneje. Ugotovitve opozarjajo na pogosto prezrto področje duševnega zdravja očetov.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji JAMA Network Open, je pokazala, da imajo očetje na Švedskem med partnerkino nosečnostjo in v prvih mesecih po rojstvu otroka celo manj psihiatričnih diagnoz kot v obdobju pred nosečnostjo. Toda obetaven začetek starševstva pri očetih na področju duševnega zdravja ne napoveduje nujno ugodnega dolgoročnega izida. Približno leto dni po rojstvu otroka se tveganje za depresijo in stresne motnje lahko občutno poveča.
Raziskavo so vodili znanstveniki s švedskega Karolinskega inštituta in kitajske Univerze Sečuan. Raziskovalci poudarjajo, da prehod v očetovstvo pogosto vključuje tako pozitivne izkušnje kot tudi nove obremenitve. Očetje sicer pogosto uživajo v bližini in povezanosti z otrokom, obenem pa lahko doživljajo stisko zaradi pomanjkanja spanja, novih odgovornosti in sprememb v partnerskem odnosu.
Raziskovalci so analizirali podatke o več kot milijonu očetov, katerih otroci so se rodili na Švedskem med letoma 2003 in 2021. S pomočjo nacionalnih registrov so spremljali pojav novih psihiatričnih diagnoz pri moških, in sicer od enega leta pred nosečnostjo do otrokovega prvega rojstnega dne.
Diagnoza anksiozne motnje oziroma zloraba psihoaktivnih snovi sta se po enem letu od rojsta otroka pri moških vrnili na raven pred nosečnostjo partnerke. Pojavnost depresije in motenj, povezanih s stresom, pa je po enem letu od rojstva otroka v primerjavi z obdobjem pred nosečnostjo partnerke skokovito narasla, in sicer za več kot 30 odstotkov.
Raziskovalce je posebej presenetil časovni zamik pojavnosti depresije pri očetih. To kaže, da čustvena obremenitev očetov raste postopoma in se ne izrazi nemudoma po rojstvu otroka. Mnogi očetje so v prvih mesecih po rojstvu osredotočeni na prilagajanje novi vlogi, podporo partnerki in skrb za otroka, medtem ko lahko lastne potrebe in duševne stiske ostanejo v ozadju. Ko začetno obdobje intenzivnega prilagajanja mine, pa se lahko pojavijo občutki izčrpanosti, stresa ali depresivnosti.
Raziskovalci poudarjajo, da študija temelji na kliničnih diagnozah, zato vanjo niso zajeti vsi moški, ki morebitnih težav niso prepoznali ali niso poiskali strokovne pomoči. Kljub temu rezultati opozarjajo na obdobje povečane ranljivosti pri očetih.
O poporodni depresiji običajno govorimo predvsem pri materah, vendar ugotovitve raziskave kažejo, da je treba več pozornosti nameniti tudi očetom. Dobro duševno zdravje obeh staršev je ključno ne le za posameznika, temveč tudi za kakovost partnerskega odnosa, otrokov razvoj in delovanje celotne družine. Pravočasno prepoznavanje stisk in ustrezna podpora očetom bi lahko pomembno prispevala k bolj zdravemu družinskemu okolju v zgodnjem obdobju starševstva.