Odpri formo za iskanje
Domov
O motnjah
VIRI

Namesto, da delodajalec občuti strah pred ljudmi z osebnostnimi motnjami, je bolj smiselno, da uvede nekaj prilagoditev, ki koristijo vsem zaposlenim

Predstavljajte si osebnost kot lestvico barv. Millon trdi, da imamo vsi določene odtenke – nekdo je bolj natančen, nekdo bolj previden, tretji bolj samozavesten. Težava nastane takrat, ko barva postane tako izrazita, da povzroča trenja v odnosih z drugimi. Vendar pa se v pravem delovnem okolju ta izrazitost lahko spremeni v izjemno prednost. Kar se v zasebnem življenju zdi kot "dlakocepstvo", je v računovodstvu vrhunska doslednost; kar nekdo vidi kot "pretirano samozavest", je v kriznem upravljanju nujna odločnost. Ključ do uspeha ni v "zdravljenju", temveč v iskanju okolja, kjer te lastnosti postanejo zelo uporabne.

Da bi lažje ločili dejstva od predsodkov, smo pripravili pregled najpogostejših mitov in resnic:

MIT

RESNICA

Ljudje z osebnostno motnjo so nepredvidljivi in nevarni.

Večina ljudi z osebnostno motnjo ni nasilnih. Njihove stiske so običajno usmerjene navznoter ali se kažejo kot težave v odnosih, ne kot ogrožanje varnosti.

Ljudje z osebnostno motnjo niso zmožni obdržati dolgoročne zaposlitve.

S primerno podporo, terapijo in predvsem ustreznim delovnim okoljem so lahko ljudje z osebnostno motnjo izjemno zvesti in dolgoročno zaposleni. Delo jim pogosto nudi nujno potrebno stalnost.

Vsaka osebnostna motnja pomeni težavnega sodelavca.

Osebnostne motnje so razvrščene na lestvico. Številni posamezniki zelo dobro delujejo in njihovi sodelavci sploh ne vedo za njihovo motnjo.

Ljudje z osebnostno motnjo ne morejo opravljati odgovornih ali vodstvenih nalog.

Ravno nasprotno. Zaradi določenih lastnosti (npr. visoka osredotočenost pri obsesivno-kompulzivni motnji) so lahko vrhunski strokovnjaki na posebnih področjih.

Zakaj je zaposlitev ključna za okrevanje?

Zaposlitev ni le vir dohodka, temveč za človeka z osebnostno motnjo predstavlja "sidro resničnosti". Študije kažejo, da delo pomaga pri:

  • Gradnji identitete: Človek se ne opredeljuje več le z motnjo, temveč s svojimi poklicnimi uspehi.

  • Organiziranju časa: Jasna organiziranost delovnega dne pomeni manj časa za nenehno premlevanje negativnih misli.

  • Družbenih veščinah: Delovno okolje je varen poligon za učenje in vzdrževanje zdravih medsebojnih odnosov z drugimi.

Kaj lahko stori delodajalec?

Namesto, da občuti strah pred ljudmi s takšnimi motnjami, je bolj smiselno, da uvede nekaj prilagoditev, ki koristijo vsem zaposlenim:

  1. Jasna komunikacija: Natančna navodila in pričakovanja zmanjšujejo tesnobo.

  2. Povratna informacija: Redni, plodni pogovori preprečujejo nesporazume.

  3. Prilagodljivost: Možnost občasnega dela od doma ali prilagodljivega urnika, ki dopušča obisk terapije.

Podjetja, ki zaposlujejo t. i. nevroraznolike ljudi (vključno tiste z osebnostnimi motnjami), pogosto poročajo o višji stopnji inovativnosti, saj ti posamezniki prinašajo drugačne poglede in načine reševanja problemov.