Znašli smo se v situaciji, ki je izredno stresna in naporna za vsakega izmed nas, še zahtevnejša pa je lahko za tiste med nami, ki se spoprijemajo še z anksiozno motnjo. V medijih je vsakodnevno govora tudi o pandemiji anksioznosti, zato se najprej vprašajmo, kaj pa je pravzaprav razlika med anksioznostjo in anksiozno motnjo?
Z izrazom anksioznost, ki ga prevajamo kot tesnobnost ali bojazen, imenujemo psihične in telesne občutke strahu ter negotovosti glede dogodkov v prihodnosti.
Anksioznost se vedno pojavi, kadar je človek v stresu, stres pa je normalen odziv na nenormalne, nepredvidljive ali spremenjene okoliščine. Takrat se pojavi tesnobnost, ki je lahko zelo močna, vendar hitro tudi popusti. Povišana stopnja tesnobe pri akutnem stresu nas angažira, da storimo vse, da nevarnost odstranimo ali pa jo omilimo. Gre za tesnobo, ki je varovalna.
Človeštvo se je zaradi pandemije znašlo v globalnem stresu, zato so občutja tesnobe nekaj povsem običajnega. Sedaj res ne vemo, kaj bo prinesel nov dan. Med znake in simptome akutnega stresa uvrščamo občutke strahu, ujetosti, negotovosti, razdražljivosti, nemirnosti, mišično napetost, nespečnost, potenje, tresenje, prebavne težave idr. Vse to privede do vedenj, s katerimi želimo zmanjšati neprijetno počutje. Soočanje s stresom je lahko premišljeno in pametno ali pa manj ustrezno. Med manj ustrezne prištevamo umikanje v omamo z različnimi snovmi. Med ustrezne pa iskanje preverjenih novic, upoštevanje priporočil in skrb za lastno zdravje.
Anksiozne motnje moramo ločiti od akutnega stresa. Pri anksioznih motnjah nevarnosti ni, je že minila ali pa ni tako velika, kot je odziv nanjo. Anksioznost pri anksiozni motnji ne opravlja svoje varovalne funkcije, temveč postane moteča. Zaradi anksioznosti je človek manj učinkovit, si manj zaupa in si nabira vse več slabih izkušenj s seboj ter svetom. S tem podkrepi svojo tesnobo. Dodatno človek krepi svojo pretirano tesnobo tudi z izogibanjem in opuščanjem dejavnosti, ki mu sprožajo tesnobne odzive. Začaran krog je tu, saj se z izogibanjem in opuščanjem dejavnosti tesnoba samo še krepi.
Anksiozne motnje so najpogostejša skupina duševnih motenj, razlikujemo pa jih glede na vsebino, ki povzroča strah, ter vedenja in prepričanja, ki te občutke spremljajo. V trenutnih razmerah se lahko te motnje še poslabšajo, nekatere pa celo izboljšajo.