Poišči pomoč

Anksiozne motnje v času pandemije

Razlika med anksioznostjo in anksiozno motnjo

Znašli smo se v situaciji, ki je izredno stresna in naporna za vsakega izmed nas, še zahtevnejša pa je lahko za tiste med nami, ki se spoprijemajo še z anksiozno motnjo. V medijih je vsakodnevno govora tudi o pandemiji anksioznosti, zato se najprej vprašajmo, kaj pa je pravzaprav razlika med anks...

Preberi več

Znašli smo se v situaciji, ki je izredno stresna in naporna za vsakega izmed nas, še zahtevnejša pa je lahko za tiste med nami, ki se spoprijemajo še z anksiozno motnjo. V medijih je vsakodnevno govora tudi o pandemiji anksioznosti, zato se najprej vprašajmo, kaj pa je pravzaprav razlika med anksioznostjo in anksiozno motnjo?

Z izrazom anksioznost, ki ga prevajamo kot tesnobnost ali bojazen, imenujemo psihične in telesne občutke strahu ter negotovosti glede dogodkov v prihodnosti.

Anksioznost se vedno pojavi, kadar je človek v stresu, stres pa je normalen odziv na nenormalne, nepredvidljive ali spremenjene okoliščine. Takrat se pojavi tesnobnost, ki je lahko zelo močna, vendar hitro tudi popusti. Povišana stopnja tesnobe pri akutnem stresu nas angažira, da storimo vse, da nevarnost odstranimo ali pa jo omilimo. Gre za tesnobo, ki je varovalna.

Človeštvo se je zaradi pandemije znašlo v globalnem stresu, zato so občutja tesnobe nekaj povsem običajnega. Sedaj res ne vemo, kaj bo prinesel nov dan. Med znake in simptome akutnega stresa uvrščamo občutke strahu, ujetosti, negotovosti, razdražljivosti, nemirnosti, mišično napetost, nespečnost, potenje, tresenje, prebavne težave idr. Vse to privede do vedenj, s katerimi želimo zmanjšati neprijetno počutje. Soočanje s stresom je lahko premišljeno in pametno ali pa manj ustrezno. Med manj ustrezne prištevamo umikanje v omamo z različnimi snovmi. Med ustrezne pa iskanje preverjenih novic, upoštevanje priporočil in skrb za lastno zdravje.

Anksiozne motnje moramo ločiti od akutnega stresa. Pri anksioznih motnjah nevarnosti ni, je že minila ali pa ni tako velika, kot je odziv nanjo. Anksioznost pri anksiozni motnji ne opravlja svoje varovalne funkcije, temveč postane moteča. Zaradi anksioznosti je človek manj učinkovit, si manj zaupa in si nabira vse več slabih izkušenj s seboj ter svetom. S tem podkrepi svojo tesnobo. Dodatno človek krepi svojo pretirano tesnobo tudi z izogibanjem in opuščanjem dejavnosti, ki mu sprožajo tesnobne odzive. Začaran krog je tu, saj se z izogibanjem in opuščanjem dejavnosti tesnoba samo še krepi.

Anksiozne motnje so najpogostejša skupina duševnih motenj, razlikujemo pa jih glede na vsebino, ki povzroča strah, ter vedenja in prepričanja, ki te občutke spremljajo. V trenutnih razmerah se lahko te motnje še poslabšajo, nekatere pa celo izboljšajo.

Generalizirana anksiozna motnja

Za generalizirano anksiozno motnjo so značilna kronična občutja anksioznosti glede različnih področij življenja, npr. družine, prijateljev, šole, službe, zdravja, politike itd. Nekdo je lahko ves čas zaskrbljen, da ni dovolj sposoben (zato se ne poteguje za boljšo službo), da je ...

Preberi več

Za generalizirano anksiozno motnjo so značilna kronična občutja anksioznosti glede različnih področij življenja, npr. družine, prijateljev, šole, službe, zdravja, politike itd. Nekdo je lahko ves čas zaskrbljen, da ni dovolj sposoben (zato se ne poteguje za boljšo službo), da je slab mož (zato ga bo žena prevarala), da se bo z avtom zagotovo zaletel (zato si ne upa voziti), da ni sposoben narediti šole (in se zato niti vpisal ne bo), … Ta motnja se lahko v trenutnih okoliščinah zelo poslabša, saj se na mnogih področjih soočamo z negotovostjo. V prvi vrsti je seveda na udaru področje zdravja, saj vsakogar skrbi, da bo zbolel sam ali njegovi bližnji. Prav tako je prisotno veliko negotovosti glede opravljanja službe od doma in šolanja otrok, kar vpliva tudi na družinsko dinamiko. Pomagate si lahko tako, da novice spremljate le enkrat dnevno in se skušate izogniti stalnemu preverjanju zadnjih informacij. Prav tako bodite pozorni, da novice spremljate le od zanesljivih virov. Če vas skrbi, da ste zboleli, se o svojih znakih in simptomih naprej pogovorite z družinskimi člani, kasneje pa lahko prek telefona kontaktirate tudi osebnega zdravnika. Vzdržujte dnevno rutino in za vsak teden sestavite urnik dela in dejavnosti. Tako boste v svoj vsakdan vnesli red, rutino in zmanjšali mero negotovosti. Pri tem ne pozabite na sprostitev - le preberite kakšno knjigo ali pa si z družino oglejte film. Če postanejo občutki stresa premočni, naredite nekaj vaj za sprostitev, lotite se telovadbe, poskrbite za hišna opravila, ali pa se zamotite s prijetno aktivnostjo.

Lahko se zgodi, da se generalizirana anksiozna motnja v spremenjenih in stresnih okoliščinah tudi izboljša. Razlog je v preusmerjanju pozornosti na trenutne okoliščine in povezanost z drugimi, ki jo zdaj mnogo bolje

Panična motnja

Panični napadi so kratko trajajoča obdobja stopnjevanega telesnega in duševnega nelagodja, ki se pojavijo kot odgovor na stresno situacijo, ali pa so povsem nenapovedani. Za panične napade so značilni razbijanje srca, potenje, vrtoglavica, pomanjkanje sape, bolečina v prsnem košu...

Preberi več

Panični napadi so kratko trajajoča obdobja stopnjevanega telesnega in duševnega nelagodja, ki se pojavijo kot odgovor na stresno situacijo, ali pa so povsem nenapovedani. Za panične napade so značilni razbijanje srca, potenje, vrtoglavica, pomanjkanje sape, bolečina v prsnem košu ter občutek, da boš kar umrl oz. da se ti bo zmešalo. Panični napadi predstavljajo pretiran odziv organizma, njihova intenzivnost pa ne odraža nevarnosti situacije. Panični napad sam po sebi še ni anksiozna motnja, lahko pa začne oseba razmišljati, kdaj bo doživela naslednji napad, in se priče napada že vnaprej bati. S tem ga pogosto celo sama prikliče. Panični motnji se pogosto pridruži tudi agorafobija, kar pomeni, da se človek izogiba lokacijam, kjer se je napad zgodil v preteklosti. Panična motnja z agorafobijo je ena izmed motenj, ki trenutno verjetno ne bo povzročala večjih težav, saj moramo vsi ostati doma. Vendar ne smemo pozabiti, da ostati doma za nekoga s panično motnjo lahko pomeni tudi prepreko in zastoj na poti k ozdravitvi oziroma obvladovanju te motnje. Zato se le podajte v trgovino, če so vam pošle zaloge, ali na sprehod. Če pa ostanete doma in se kljub temu pojavi panični napad, se usedite na kavč, spomnite se, da ste v najvarnejšem okolju, in počakajte, da napad mine. Brezglavo iskanje pomoči na urgenci ne bo posebej pomagalo. Preden boste prišli na vrsto, bo napad že zdavnaj minil. Če postanejo občutki prehudi, po telefonu pokličite družino ali prijatelje.

Agorafobija

Za agorafobijo je značilna stopnjevana anksioznost glede javnih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, kot so avtobusi in trgovine. Pogosto se razvije kot posledica paničnega napada v javnosti, saj ima oseba občutek, da v primeru napada ne bo zmogla pobegniti ...

Preberi več

Za agorafobijo je značilna stopnjevana anksioznost glede javnih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, kot so avtobusi in trgovine. Pogosto se razvije kot posledica paničnega napada v javnosti, saj ima oseba občutek, da v primeru napada ne bo zmogla pobegniti iz nastale situacije. Agorafobija se lahko med drugim razvije po stresnem dogodku – na primer prometni nesreči, ko se človek noče več voziti z avtom. Ljudje s to motnjo najraje ostanejo doma in se izogibajo krajem, ki jih doživljajo kot nevarne oziroma jim sprožajo tesnobo. S tem je tesnoba vse večja. Osebe z agorafobijo bodo obdobje omejevanja socialnih stikov verjetno preživele lažje kot večina, saj jim končno ne bo potrebno zapuščati stanovanja, a vračanje v normalno življenje zna biti veliko težje. Kljub temu ne zanemarite socialnih stikov ter prek telefona in interneta ostanite v stiku z družino in prijatelji. Če vam zmanjka zalog, se s prijatelji dogovorite, da v trgovini še za vas nakupijo izdelke in vam jih dostavijo do vrat. Seveda se lahko v trgovino odpravite tudi sami in tako napredujete v smeri obvladovanja svoje motnje. Kljub trenutni situaciji skušajte ostati telesno dejavni in se odpravite na sprehod v bližnjo naravo, pod pogojem, da lahko poskrbite za ustrezno omejevanje socialnih stikov.

Socialna anksiozna motnja

Ljudje s socialno anksiozno motnjo imajo tremo v interakciji z drugimi ljudmi. Že povsem običajne socialne situacije jim lahko povzročijo hude občutke tesnobnosti, saj jih je zelo strah, da se bodo osramotili, da se jim bodo drugi smejali ali pa da bodo izpadli neustrezni...

Preberi več

Ljudje s socialno anksiozno motnjo imajo tremo v interakciji z drugimi ljudmi. Že povsem običajne socialne situacije jim lahko povzročijo hude občutke tesnobnosti, saj jih je zelo strah, da se bodo osramotili, da se jim bodo drugi smejali ali pa da bodo izpadli neustrezni. To lahko vodi do neutemeljenih prepričanj, da so nezanimivi, dolgočasni in neprijetni, zato se izogibajo stikov z drugimi. Ti ljudje zdaj končno ne potrebujejo izgovora, da se ne udeležijo popoldanske kave in petkove zabave. Toda njihovo vračanje v normalno življenje bo nekoliko zahtevnejše. Zato, če vas muči socialna anksioznost, vzdržujte redne socialne stike in poskrbite, da se vsaj enkrat dnevno slišite z družino in prijatelji. Prek računalnika ali telefona izkoristite tudi možnost videoklicev. Če se videoklicev bojite, imate zdaj veliko priložnost, da se jim izpostavite in se znebite strahu pred njimi.

Obsesivno-kompulzivna motnja

Včasih smo med anksiozne motnje uvrščali tudi obsesivno-kompulzivno motnjo (v nadaljevanju OKM), ki pa jo danes uvrščamo v lastno kategorijo. Za ljudi z OKM je značilno, da imajo obsesivne ali vsiljive misli, ki so neželene, neprijetne in ponavljajoče. Obsesije lahko delimo na pr...

Preberi več

Včasih smo med anksiozne motnje uvrščali tudi obsesivno-kompulzivno motnjo (v nadaljevanju OKM), ki pa jo danes uvrščamo v lastno kategorijo. Za ljudi z OKM je značilno, da imajo obsesivne ali vsiljive misli, ki so neželene, neprijetne in ponavljajoče. Obsesije lahko delimo na preverjanje (»Ali sem zaklenil vrata?«), kontaminacijo (»Če ne uporabim razkužila, bom zbolel, ker sem prijel kljuko od vrat.«), simetrijo (»Knjige morajo biti poravnane z robom mize.«) in tabu misli (povezane z nasiljem, religijo, spolnostjo). Obsesivne misli povzročajo občutja anksioznosti, ki jih ljudje z OKM začasno umirijo z določenimi vedenji, ki jih imenujemo kompulzije. Za primer lahko vzamemo kontaminacijsko OKM, za katero velja, da je nekdo stalno zaskrbljen, da bo zbolel, saj so povsod bakterije, virusi ali nevarne novi, zato se mora ves čas tuširati ter si umivati in razkuževati roke. Kontaminacijska OKM se lahko v trenutnih razmerah močno poslabša, saj je povsod govora o virusih in pomenu razkuževanja. Lahko pa se zgodi ravno nasprotno – OKM se izboljša. Ljudje namreč začnejo ločevati pranje rok zaradi higienskih namenov od pranja rok zaradi kompulzije. Prav takšno razločevanje je prvi korak do izboljšanja. Lahko se zgodi tudi, da se spremeni vsebina OKM. Tudi to je pogosto znak izboljšanja.
Umivanje rok skušajte omejiti zgolj na potrebno količino. Umijte si jih, ko se vrnete domov in pred jedjo. Če niste zapustili doma, si vam rok ni treba razkužiti, saj sta topla voda in milo popolnoma dovolj. Prav tako novice spremljajte le enkrat dnevno in se skušajte izogniti stalnemu iskanju novosti o koronavirusu. Nekaj časa raje namenite širjenju svojega obzorja o čem drugem, recimo o vaši motnji v času koronavirusa.

Nazaj na zanimivosti o stresu v času koronavirusa