V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Nedavno objavljena znanstvena raziskava v reviji Gastroenterology kaže, da stres v otroštvu ne vpliva le na duševno zdravje, ampak je lahko povezan tudi z dolgotrajnimi spremembami v delovanju prebavnega sistema.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu, na primer čustveno zanemarjanje, stres matere med nosečnostjo in druge oblike težavnih okoliščin, lahko vplivajo na razvoj možganov in povečajo tveganje za nastanek duševnih motenj, kot sta anksioznost in depresija. Da bi bolje razumeli to povezavo, so raziskovalci preučili, kako zgodnji stres vpliva na komunikacijo med možgani in prebavili. Izkazalo se je, da je povezava med stresom, možgani in prebavili ključna, motnje na tej »poti« pa lahko imajo za posledico stanja, kot so sindrom razdražljivega črevesja, bolečine v trebuhu in motnje gibanja črevesja (na primer zaprtje ali driska). Avtorji raziskave so se nato osredotočili na povezavo med možgani in črevesjem, ki ima ključno vlogo pri prebavi. Ta povezava deluje neprekinjeno, zato lahko motnje v enem sistemu vplivajo na drugega.
Na mišjih mladičih so izvedli poskus, v katerem so jih vsak dan za nekaj ur ločili od mater in tako ustvarili obremenjujoče okoliščine. V primerjavi z drugimi so miši, vključene v poskus, v odraslosti kazale več tesnobnega vedenja, večjo občutljivost na bolečino v prebavilih ter motnje v gibanju črevesja. Pri tem so se pokazale razlike med spoloma: samice so imele pogosteje drisko, samci pa zaprtje.
Dodatne raziskave so pokazale, da so različni bolezenski znaki posledica delovanja različnih bioloških mehanizmov. Izkazalo se je, da motnje v delovanju simpatičnega živčnega sistema izboljšajo gibanje črevesja, ne zmanjšajo pa s tem povezane bolečine. Nasprotno pa spolni hormoni vplivajo na zaznavanje bolečine, ne pa na gibanje črevesja. Pomembno vlogo ima tudi serotonin, ki sodeluje v obeh procesih. To pomeni, da enoten pristop k zdravljenju prebavnih težav ni učinkovit – zdravljenje mora biti prilagojeno posamezniku.
Ugotovitve raziskave so skladne z ugotovitvami raziskav na človeškem vzorcu. V eni od teh so spremljali več kot 40.000 otrok na Danskem od rojstva do 15. leta starosti. Otroci mater z nezdravljeno depresijo so imeli večje tveganje za razvoj prebavnih težav, kot so slabost, bruhanje, kolike, funkcionalno zaprtje in sindrom razdražljivega črevesja. Rezultati kažejo na pomembnost pravočasnega prepoznavanja in ustreznega zdravljenja depresije pri materah v obdobju nosečnosti.
V drugi raziskavi na vzorcu skoraj 12.000 otrok v Združenih državah Amerike so potrdili, da so obremenjujoče izkušnje v zgodnjem otroštvu povezane z več prebavnimi težavami v poznejšem otroštvu. V nasprotju z raziskavo na živalskem vzorcu pri otrocih niso zaznali razlik med spoloma, kar kaže, da zgodnji stres podobno vpliva na dečke in deklice.
Osrednja ugotovitev raziskav nas uči, da zgodnji stres pomembno vpliva na delovanje osi možgani–prebavila in lahko vodi v dolgotrajne prebavne težave. Odkritje, da so različni biološki mehanizmi povezani z različnimi bolezenskimi znaki, odpira vrata bolj ciljno usmerjenim in učinkovitejšim načinom zdravljenja.
Vir: Scientists link childhood stress to lifelong digestive issues, dostopno na:
https://www.sciencedaily.com/releases/2026/03/260317064444.htm
© 2026 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
