- Domov
- O Motnjah
- Zasvojenost
- Zakaj zasvojenost ni le pomanjkanje volje?
- National Institute on Drug Abuse [NIDA]. (2020). Drugs, Brains, and Behavior: The Science of Addiction. U.S. Department of Health and Human Services.
- WHO & UNODC. (2020). International Standards for the Treatment of Drug Use Disorders. World Health Organization and United Nations Office on Drugs and Crime.
Pri razvoju in vzdrževanju zasvojenosti se prepletajo biološki, psihološki in družbeni dejavniki
Zasvojenost pogosto spremlja prepričanje, da bi jo človek lahko premagal, če bi imel dovolj močno voljo. Vendar je zasvojenost veliko bolj zapletena, saj se pri njenem razvoju in vzdrževanju prepletajo biološki, psihološki in družbeni dejavniki.
Zasvojitvena snov ali zasvojitveno vedenje lahko za posameznika postane način, kako se spoprijema s stresom, neprijetnimi čustvi, osamljenostjo ali notranjo stisko. Če takšno vedenje prinese kratkotrajno olajšanje, se lahko vzpostavi začarani krog: stiska → uporaba → olajšanje → ponovna stiska.
Psihoterapija lahko pomaga razumeti, kaj se skriva za zasvojitvenim vedenjem, katere potrebe posameznik z njim poskuša zadovoljevati ter kako razviti drugačne načine soočanja s težkimi občutki in življenjskimi situacijami. Pomemben del je tudi raziskovanje odnosov, izkušenj in vzorcev, ki lahko vplivajo na razvoj in vzdrževanje zasvojenosti.
Zasvojenosti torej ne moremo razumeti zgolj kot pomanjkanje volje. Za spremembo je pomembna odgovornost posameznika, vendar tudi razumevanje zasvojenosti in ustrezna strokovna pomoč.