Pismo mame z depresijo

Včasih, ko sem že več tednov v slabi koži in se kljub vsem prizadevanjem tudi moj pogled na zadeve obrne za 180 stopinj, se počutim kot resnično slabo mama. Tako slaba, da ima otrok od mene več škode kot koristi. Kako naj ti bom v zgled pri soočanju s težavami v življenju, ko te presežejo vso kreativnost, ki jo premorem, in postanejo nepremagljive? Kako naj ti pogledam v oči v trenutkih, ko ne zmorem, ne vidim več poti naprej in izčrpana nimam več nobenega upanja, da bo kdaj drugače? Kako naj poskrbim zate, če pa nimam moči poskrbeti niti zase? Kako naj se s tabo veselim, kadar ne občutim ničesar? Kako naj ti predam zaupanje v življenje in vero v dobro, če sem sama do kosti prestrašena? Kaj naj storim, da se boš zavedala, da si sama odgovorna za svoje življenje in izbire, če se sama počutim kot žrtev svoje bolezni? Kako naj zdržim še en dan, če sem popolnoma izžeta in je edino, česar se veselim, da se lahko skrijem pod odejo?

Materinstvo z depresijo je hudičevo težko. Ne čakaj v upanju, da bo depresija kar izginila in se ne izčrpavaj še bolj, da bi sebi in svetu dokazala, da zmoreš sama. Malo je "srečnic", za katere antidepresiv pomeni rešitev težav; ki pogoltnejo tableto ali dve in težave izginejo. Običajno so težave tako kompleksne, da zanje ni hitrih rešitev. Vendar pa bi bilo prav tako lahkomiselno verjeti, da je medikamentozna terapija neučinkovita, nepotrebna ali celo zgolj v škodo. Seveda je vredno težave začeti reševati na za telo manj agresivne načine. Toda če izčrpaš alternativne možnosti, namenjaš pozornost svoji psihofizični dobrobiti in z rednimi praksami skrbiš za dobro počutje, pa so težave, s katerimi se spopadaš, še vedno neobvladljive, ima lahko medikamentozna obravnava zate tudi koristi. Morda pa je to potrebno zgolj za neko prehodno obdobje.

Poskušaj zavzeti stališče, da je vsaka pomoč dobrodošla, poišči vire pomoči v svojem okolju, zaprosi za pomoč in jo hvaležno sprejmi.

Res je, da imamo hitro občutek, da smo v breme in se želimo izkazati v vlogi mame. Vendar ne pozabi, da živimo v družbi, v kateri nikoli nismo dovolj sposobni, učinkoviti, lepi … Krasen citat Malcoma X, ki naj ti bo v pomoč pri premagovanju zasidranih prepričanj, je: "When ’I’ is replaced with ’we’, even illness becomes wellnes." Nikar se ne osami!

Naj bo lastno dobro počutje na prednostnem seznamu vseh tvojih opravil in planov. Če ne boš dosledno polnila svojega rezervoarja, izpraznjena tudi otrokom ne boš mogla dajati tistega, kar bi si želela. Naj bo zadovoljna mama otrokom največji zgled, kako najprej poskrbeti zase, da bi tako lahko svojo ljubezen razdajala med najdražje. Priskrbi si tudi psihološko strokovno podporo, saj je z bližnjimi težko deliti svoje občutke in črne misli, ko pa nočemo, da bi jih skrbelo za nas. Vsi želimo otrokom dajati le najboljše in skrivamo pred njimi tiste dele sebe, pred katerimi bi se najraje tudi sami skrili. Vendar otroci potrebujejo prav to - pristen odnos z ranljivimi starši. Tudi ko je težko in bi najraje zbežali od samih sebe. Potrebujejo iskrenost, ljubeznivost in predvsem človečnost. Ker so tudi sami ljudje. To terja veliko poguma, zato ne bodi prestroga do sebe... DOBRO TI GRE!