V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Čeprav se kmetovanje pogosto povezuje z idiličnim življenjem v naravi in svobodo na lastni zemlji, mladi evropski kmetovalci in kmetovalke razkrivajo bolj zapleteno sliko – eno, kjer se kmetija zlahka prelevi v prostor čustvenih bremen, stalne skrbi in psihološke izčrpanosti. Spodnje teme so rezultat skupinskih intervjujev z mladimi kmetovalkami in kmetovalci v okviru potekajočega projekta SafeHabitus (https://dmi.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/safehabitus).
Kmetija kot čustveni prostor, ne le kot proizvodna enota
Mladi v kmetijstvu si ne želijo le sodobne mehanizacije in finančne stabilnosti – želijo si življenja, ki ga je vredno živeti. Pri tem izpostavljajo pomen psihološkega blagostanja in medosebne povezanosti. Ena od udeleženk je dejala, da kmetija prihodnosti ne bi smela biti kraj »popolnega obupa«, temveč prostor upanja.
Nevidna dela – največkrat ženska, največkrat prezrta
Ženske na kmetijah opozarjajo na težko usklajevanje skrbstvenih obveznosti, odsotnost porodniškega dopusta in pomanjkanje možnosti za zamenjavo delovne sile. Duševna obremenitev ni le posledica dela, temveč tudi nevidnosti teh bremen v družbeni in politični sferi.
Kjer prosti čas izgine
Na kmetiji se delo in zasebnost prepletata brez jasnih meja. Vsakodnevne obveznosti, skrb za živali in nepredvidljivo vreme ustvarjajo stanje kroničnega stresa. Številni poročajo o občutkih osamljenosti – dnevi minevajo, ne da bi videli druge ljudi.
Tehnologija: pomoč ali dodatni pritisk?
Digitalizacija in robotizacija prinašata olajšanje fizičnega dela, a tudi nove oblike psihičnih pritiskov. Mladi omenjajo skrbi zaradi dragih investicij pa tudi kognitivne preobremenjenosti zaradi prilagajanja hitro spreminjajočim se digitalnim orodjem. Kmetovanje postaja vse bolj »mentalna telovadba«, kot pravi eden izmed udeležencev.
Pot iz tišine – Skupnost in podpora
Kljub težavam ostaja upanje. Mladi poudarjajo pomen skupnosti, medsebojne pomoči in izmenjave znanja. Krepiti duševno zdravje na kmetiji pomeni tudi spremeniti sistem: omogočiti večjo dostopnost do psihosocialne podpore, prepoznati skrbstvena dela in ustvarjati pogoje za dostojanstveno delo.
Zaključek
Duševno zdravje v kmetijstvu ni obrobna tema. Je ključen del prihodnosti evropskega podeželja. In kot pravi eden izmed mladih: »Pomembno je ustvarjati skupnosti, ki so prijazne in pripravljene pomagati.«