Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Pomembno je, da osebnih stisk, ki vplivajo na duševno zdravje, ne razumemo kot osebni problem posameznika, temveč kot posledico zahtevnih življenjskih in delovnih razmer na kmetiji

Eden največjih vzrokov stresa med ljudmi, ki kmetujejo, ki ga drugi pogosto ne opazijo, je občutek, da nimajo nadzora.

Nedavni raziskavi iz Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike sta pokazali, da kmetje pri svojem vsakodnevnem delu pogosto doživljajo globok občutek nemoči. Ta občutek ima lahko resne posledice za njihovo duševno zdravje.

Kmetovanje je poklic, pri katerem je veliko odvisno od dejavnikov, na katere kmetje nimajo neposrednega vpliva, na primer skrajni vremenski pojavi, naraščajoči stroški, nestabilne odkupne cene, spreminjajoče se državne politike, bolezni živali in globalne krize. Vse to lahko neposredno vpliva na preživetje kmetijskega posla oziroma kmetije. Eden od kmetov je v intervjuju svoje občutke opisal takole: »Samo vztrajati moraš in upati, da bo naslednje leto boljše.«

Mnogim kmetom se tudi zdi, da so ljudje, ki sprejemajo odločitve o njihovem življenju in delu, zelo daleč od njih. Pogosto čutijo, da jih javnost ne razume in da jih neupravičeno krivi za okoljske probleme, čeprav jim je zelo mar za živali, zemljo in pridelavo hrane. Več kmetov je povedalo, da se zaradi negativne medijske podobe počutijo »napadene«, brez možnosti, da bi pojasnili, kaj v resnici obsega kmečko življenje.

Ta nenehna negotovost ustvarja stres, ki nikoli zares ne mine. Kmetje v obeh raziskavah so opisovali neprespane noči zaradi skrbi glede dolgov, vremena, pridelka in razglabljanj, ali bodo kmetijo sploh lahko ohranili za naslednji rod.

Težave dodatno poslabšajo kulturne norme v kmetijstvu, ki od ljudi pogosto zahtevajo, da ostanejo močni in molčijo. Mnogi kmetje čutijo pritisk, da morajo biti vedno vzdržljivi, samostojni in sposobni. Iskanje pomoči si je mogoče razlagati, kot da so priznali poraz.

Zaradi vsega tega pogosto prikrivajo, da doživljajo stiske in tega ne zaupajo drugim. Nekateri kmetje se zatekajo k nezdravim načinom spoprijemanja s tovrstnim stresom, kot je prekomerno uživanje alkohola, medtem ko drugi svoja čustva in misli zadržujejo v sebi. Raziskavi pa hkrati kažeta tudi na ključno vlogo medosebne povezanosti: ne le kratki odmori, hobiji in vera, pač pa tudi preživljanje časa z družino, odkriti pogovori in podpora drugih lahko resnično omilijo stisko in prispevajo k boljšemu počutju.

Raziskavi torej kažeta, da je občutek nemoči eden ključnih virov stresa med kmeti. Ko o prihodnosti kmetije odločajo nepredvidljivi dejavniki, na katere posameznik nima vpliva, se pritisk kopiči. Prav zato je pomembno, da osebnih stisk, ki vplivajo na duševno zdravje, ne razumemo kot osebni problem posameznika, temveč kot posledico zahtevnih življenjskih in delovnih razmer na kmetiji.

Vira:

– Proctor, C., & Hopkins, N. (2023). Stressors and Coping Strategies in Rural Farmers: A Qualitative Study. Journal of agromedicine, 28(3), 415–424. https://doi.org/10.1080/1059924X.2023.2173691

– Garner, I.W., McFeeters, D., Guy, A., Hopley, R. & Galbraith, N. (2025). Understanding farmer mental health and wellbeing in a volatile, isolating, and misunderstood industry. Journal of Rural Studies, 118, 103648. https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2025.103648

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji