Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Psihološka varnost v delovnem in domačem okolju: pogoji za iskren pogovor

Stres je pogost spremljevalec dela in medosebnih odnosov. V zmernih količinah lahko poveča energijo in izboljša pozornost; težava nastane, ko zahteve v delovnem in domačem okolju dolgotrajno presegajo razpoložljive vire za spoprijemanje s stresom – čas, obnovitev, podporo ter občutek nadzora nad delom in življenjem. V takšnih razmerah stres običajno vodi v kronično preobremenjenost človeka: utrujenost se kopiči, okrevanje peša, osredotočenost in potrpežljivost upadata, napake so pogostejše, delo pa vse bolj poteka na račun zdravja in odnosov med ljudmi.

Če se takšno stanje normalizira, prezre ali zamolči, se poveča tveganje za izgorelost v delovnem okolju. Zanjo je značilno postopno izčrpavanje, ki ga pogosto spremljajo občutki izčrpanosti, odmaknjenost oziroma cinizem ter zmanjšana učinkovitost pri delu. Zgodnje prepoznavanje in sporočanje preobremenjenosti sta med najučinkovitejšimi preprečevalnimi pristopi. Pomembno je pravočasno usklajevanje pričakovanj, mej in virov ter jasna, spoštljiva in ciljno usmerjena komunikacija o doživljanju stresa in preobremenjenosti.

Kako sporočiti, da smo na delovnem mestu preobremenjeni ali da v domačem okolju doživljamo povečan stres, ni le osebna veščina, temveč je odvisno tudi od razmer na delovnem mestu in organizacijske kulture. Konstruktiven pogovor pomeni jasno izražanje obremenitve in njenih posledic nadrejenim ter sodelavcem ter usmerjanje pogovora k ukrepom za izboljšanje delovnih razmer in psihofizičnega stanja preobremenjenega človeka. Kadar je organizacijska kultura neustrezna ali so odnosi prežeti z visokimi pričakovanji, se človek pogosto zateka k molku ali zanikanju, kar se kaže kot zavestno zadrževanje informacij o svojem psihofizičnem stanju in nezmožnost opravljanja nalog.

V okoljih z nizko psihološko varnostjo prikrivanje informacij o preobremenjenosti in slabšem psihofizičnem stanju človeka praviloma vodi v večjo psihološko stisko, slabše medsebojno zaupanje ter nižjo delovno učinkovitost. Hkrati zmanjšuje možnosti za pravočasne prilagoditve, podporo in učenje, zato se težave hitreje poglabljajo. Psihološka varnost v delovnem okolju pomeni skupno prepričanje, da odkrito priznanje težav  (prošnja za pomoč, priznanje napake, sporočanje slabe novice) ne bo kaznovano z osramočenjem, zavrnitvijo ali omejevalnimi ukrepi. Pri tem ne gre zgolj za individualni občutek, temveč za značilnost skupine oziroma delovnega okolja, ki se oblikuje skozi ponavljajoče organizacijske prakse ter vzorce medosebnih vplivanj in odzivov.

Za ohranjanje psihološke varnosti je ključen tudi odziv pristojnih ljudi, ki naj bi zagotavljali pomoč – vodij, sodelavcev in pomembnih drugih (npr. družine ali prijateljev). Odziv naj bo spoštljiv, razumevajoč in konstruktiven: naj vključuje priznanje legitimnosti sporočila ter jasen dogovor o delovnih prednostih, virih ali časovnih rokih opravljenega dela. Posmeh, zaničevanje ali nasilnost hitro zaprejo prostor za nadaljnjo komunikacijo. Vodja je pomemben nosilec ali nosilka organizacijske kulture: njegova ali njena sposobnost, kako prepoznati problem, povabiti k sodelovanju in ustrezno odgovoriti, pomembno vpliva na to, ali bo komunikacija mogoča in ali bodo zaposleni komunikacijo doživljali kot varno.

Kot praktična opora v duhu asertivne in nenasilne komunikacije lahko pomaga kratka struktura konkretnega in ciljno usmerjenega sporočanja:

1. Dejstvo: konkretno in preverljivo (časovni okvir, obseg nalog, časovni roki), brez nepotrebnih posploševanj.
2. Učinek: posledice za izvedbo (kakovost, zanesljivost, varnost, časovni potek, roki), brez moralnega ocenjevanja sebe ali drugih.
3. Meja in potreba: kaj je v danih razmerah realno izvedljivo in kaj je nujno za zmanjšanje tveganja (npr. manj vzporednih nalog, več časa, pomoč, jasnejše prednostne naloge).
4. Predlogi rešitev: dve do tri možnosti, med katerimi lahko nadrejeni izbere ali jih dopolni; tako sporočilo ostane sodelovalno in usmerjeno v ustrezno odločitev.

Tako strukturirano sporočanje ohranja odkritost komunikacije ter lahko zmanjša obrambne odzive in moraliziranje, saj preobremenjenost uokviri kot vprašanje upravljanja virov in tveganj ter kot skupno skrb za kakovost dela in življenja.

Vira:

– Edmondson, A. (1999). Psychological safety and learning behavior in work teams. Administrative Science Quarterly, 44(2), 350–383.

– Morrison, E. W. (2014). Employee voice and silence. Annual Review of Organizational Psychology and Organizational Behavior, 1, 173–197.

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji