V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Nedavna ameriška raziskava o duševnih in finančnih stiskah v kmetijstvu temelji na pogovorih s 64 ljudmi iz treh ameriških zveznih držav – Minnesote, Južne Dakote in Wisconsina. Med njimi niso bili le kmetje, temveč tudi kmetijski svetovalci, zdravstveni delavci, bančniki, predstavniki kmetijskih organizacij in drugi, ki so s kmeti pogosto v stiku, da bi dobili širšo sliko o tem, kako kmetje iščejo pomoč in kaj jih pri tem ovira.
Ugotovitve kažejo, da so kmetje praviloma bolj pripravljeni poiskati pomoč, kot pa jo dejansko zmorejo uporabiti. To velja tako za denarne kot za duševne stiske. Pri finančnih težavah so pogosto še bolj pripravljeni ukrepati, saj vedo, da gre za obstanek kmetije in varnost družine. Največje težave pa nastanejo pri dostopu do podpore za duševno zdravje.
Raziskava opozarja, da kmete pri iskanju pomoči za težave v duševnem zdravju ne ustavljata le sram ali občutek, da lahko vse težave rešijo sami. Velike ovire so tudi pomanjkanje časa, stroški, oddaljenost storitev, slaba internetna povezava, zapleteni postopki in težko iskanje pravih informacij. Kdor je ves dan zaposlen, težko najde še čas, energijo in voljo za urejanje obrazcev, iskanje svetovalca ali obisk pomoči v oddaljenem kraju.
Pomembno je tudi dejstvo, da sta duševna in finančna stiska pogosto tesno povezani. Ko človeka dušijo dolgovi, negotove cene ali slaba letina, to hitro vpliva tudi na njegovo počutje. In ko je nekdo psihično izčrpan, še težje sprejema odločitve, ureja finance in išče rešitve. Prav zato raziskava poudarja, da bi morali biti finančna pomoč, svetovanje in podpora duševnemu zdravju bolj povezani in lažje dostopni na enem mestu. Kmet, ki pride po finančni nasvet, bi moral lažje priti tudi do podpore za duševno zdravje, in obratno.
Za programe krepitve duševnega zdravja je to pomembna usmeritev: manj je treba prepričevati kmete, naj si upajo po pomoč, in bolj poskrbeti, da bo pomoč res dosegljiva, razumljiva in prilagojena življenju na kmetiji. Ko je podpora preprosta, zaupanja vredna in blizu ljudem, jo lažje uporabijo tudi tisti, ki jo najbolj potrebujejo.
Sporočilo raziskave je jasno in za kmečko okolje zelo pomembno: kmetje niso nujno trmasti in ni nujno, da jih pomoč ne zanima. Pogosto so jo pripravljeni poiskati, a jim sistem stoji na poti. Če želimo manj stisk in več varnosti na kmetijah, moramo narediti pomoč bolj domačo, preprosto in človeško. To pa ni dobro le za posameznega kmeta in kmetico, ampak za celotno družino, kmetijo in podeželje.
Vir: Ruszkowski, S., Becot, F. A., Henning-Smith, C., & Bjornestad, A. (2026). Financial and mental health challenges in agriculture: Key informants’ perspectives on farmers’ ability and willingness to seek help. Journal of rural studies, 122, 10.1016/j.jrurstud.2025.103977. https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2025.103977
© 2026 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
