Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Med izkoriščanjem, ranljivostjo in odvisnostjo kmetijske industrije

V zadnjih desetletjih je v Evropi, Združenih državah Amerike in Kanadi prišlo do izrazitega porasta raziskav, ki preučujejo položaj migrantskih delavcev v kmetijstvu. Ta porast je deloma posledica naraščajoče intenzivnosti kmetijske proizvodnje in s tem povezane potrebe po dodatni delovni sili, kar je sprožilo tudi povečano priseljevanje na podeželska območja. Sprva so ta območja veljala predvsem za prostore odseljevanja, vendar se v zadnjih desetletjih kažejo kot pomembna območja priseljevanja, med drugim tudi za nizko plačane in pogosto prekarne delavce.

Raziskave kažejo, da se je zlasti od 90. let prejšnjega stoletja dalje potreba po migrantskem delu tudi v evropskem kmetijstvu izrazito povečala. Nacionalne države in posredniki na trgu delovne sile imajo ključno vlogo pri novačenju migrantskih delavcev. Vendar pa se pogosto zanemarja vprašanje vključevanja migrantov v krajevna okolja, saj je poudarek politik predvsem na gospodarskem vidiku, manj pa na njihovih družbenih pravicah in življenjskih razmerah. Raziskovalci v zvezi s tem izpostavljajo številne zlorabe, katerih žrtve so migrantski delavci v kmetijstvu po vsem svetu. Najbolj prizadete skupine so tisti brez dokumentov in pripadniki etničnih manjšin. Delovanje neformalne ekonomije in njena pomanjkljiva vladna regulacija dodatno prispevata k njihovemu izkoriščanju. Delavci migranti v kmetijstvu se poleg običajnih dejavnikov tveganja v kmetijstvu, srečujejo tudi s tistimi, ki so običajno povezani s priseljevanjem. Prekinitev vezi z družino in prijatelji, različne vrste zapostavljanja, jezikovne težave, slabe delovne, bivanjske in življenjske razmere, nezadostna  zdravstvena in druga oskrba ter pomanjkanje denarja in družbe so med najpogostejšimi tveganji, ki jih doživljajo migranti v kmetijstvu.

Primerjalna analiza treh držav, v katerih je delo migrantov v kmetijstvu družbeno in politično pomembna  tema – Združenih držav Amerike, Kanade in Italije – razkriva različne pristope k organizaciji migrantskega dela v kmetijstvu. Amerika in Kanada imata dolgo zgodovino sezonskih programov (program H2-A v Ameriki in kanadski Program sezonskih delavcev), ki delujejo v okviru državnih regulacijj, a se kljub temu pojavljajo težave z zaščito pravic delavcev in s prisotnostjo nedokumentiranega dela migrantov v kmetijstvu. Italijanski primer izstopa zaradi razširjenosti neuradnih zaposlitev in sistema caporalato, ki vključuje nezakonito posredovanje dela in pogosto vodi do skrajnih oblik izkoriščanja.

Nedvomno je sodobno kmetijstvo močno odvisno od migrantskega dela, vendar to delo pogosto poteka v okoliščinah, ki še zdaleč niso pravične. Nujne so celovitejše politike, ki ne bodo zgolj zadovoljevale potreb trga dela, temveč tudi ščitile pravice in dostojanstvo ljudi, ki so v številnih državah ključni za pridelavo hrane.

Viri:

- Cukut Krilić, Sanja, Knežević Hočevar, Duška. Strukturne ranljivosti delavcev migrantov v kmetijstvu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. 2022, 62, št. 2, str. 70-80.

- Elver, Hilal in Melissa Shapiro. Violating Food System Workers' Rights in the Time of Covid-19: The Quest for State Accountability. State Crime Journal. 2021, 10/1, 80–103.

- King, Russell, Aija Lulle in Emilia Melossi. New perspectives on the agriculture-migration nexus. Journal of Rural Studies. 2021, 85, 52–58.

- Rye, Johan Fredrik in Sam Scott. International labour migration and food production in rural Europe: a review of the evidence. Sociologia Ruralis. 2018, 58/4, 928–952.

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji