V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
V okviru mednarodnega projekta SafeHabitus se je v pogovorih s slovenskimi kmeti, kmeticami in strokovnjaki, ki z njimi delajo, kot ena ključnih tem izpostavilo vprašanje pomanjkanja časa. Ne le v smislu tega, da se delovni dan zanje nikdar ne konča, temveč tudi, da jim praviloma zmanjkuje časa za počitek in obnovo.
Pri sogovornikih in sogovornicah smo zaznali pojav oziroma stanje, ki ga lahko opišemo kot vrzel v okrevanju – ljudje čutijo utrujenost in stres, vendar nimajo časa, podpore ali celo razumevanja okolice, da bi se zares spočili.
Delo na kmetiji je po naravi zahtevno in kljub vsakodnevnim ustaljenim in načrtovanim sezonskim opravilom tudi nepredvidljivo. Živali potrebujejo oskrbo vsak dan, pridelki so odvisni od vremena, številnih opravil se ne da prestaviti na pozneje. Sogovorniki in sogovornice zato večkrat opisujejo občutek stalne odgovornosti. Tudi ko telesno ne delajo, so z mislimi pri delu na kmetiji. Meja med delom in prostim časom je pri njih pogosto zelo zabrisana.
K temu se pridružujejo še širši gospodarski pritiski. Zaradi nizkih odkupnih cen, rasti stroškov pridelave in negotovosti prihodkov številne družine dohodek dopolnjujejo z dodatnim delom izven kmetije. Čeprav to izboljša njihovo denarno stanje, hkrati pomeni še manj časa za počitek. Tako se delovne obremenitve seštevajo, delovni čas podaljšuje, možnosti za psihofizično obnovo pa se zmanjšujejo.
O tem, da lahko tudi tehnologija, ki naj bi kmetom olajšala delo, včasih okrepi občutek stalne obremenitve, smo že pisali. Ena izmed sogovornic je na primer opisala digitalni sistem za molžo in spremljanje živine v hlevu. Sistem sicer omogoča boljši nadzor, vendar hkrati prinaša stalna obvestila in opozorila na telefon, tudi ponoči. Tako tehnologija pogosto podaljša delovni dan v večerne in nočne ure ter oteži odklop od dela.
Pomembno vlogo imajo tudi kulturna pričakovanja v kmetijstvu. Med kmeti so močno zakoreninjene vrednote vztrajnosti, odgovornosti in samostojnosti. Te vrednote so sicer pomemben del kmečke identitete, vendar lahko hkrati ovirajo iskanje pomoči ali jemanje časa za počitek. Nekateri sogovornice in sogovorniki so opisali, da so se po bolezni ali izgorelosti vrnili na delo prej, kot bi bilo dobro za njihovo zdravje, ker so se bali, da bodo pri delu zaostali ali ker so čutili pritisk okolice.
Ko se takšne razmere kopičijo, lahko pomanjkanje počitka vodi v izčrpanost, kronični stres in tudi resnejše težave z duševnim zdravjem. Sogovornice in sogovorniki so omenjali izgorelost, depresivne občutke in napetosti v družinskih odnosih. Ker kmetije pogosto temeljijo na družinskem delu, zmanjšana zmožnost enega člana hitro vpliva tudi na delovanje drugih oz. celotne kmetije.
Prav zato je razumevanje vrzeli v okrevanju pomembno. Težave z duševnim zdravjem pri kmetih pogosto niso posledica zgolj posameznikove “šibkosti,” temveč rezultat tega, kako doživljajo gospodarske, časovne in družbene pritiske. Če želimo izboljšati dobrobit kmetov, je treba razmišljati tudi o razmerah, ki bodo kmetom omogočile resničen počitek. Na primer, več možnosti za nadomeščanje pri delu, več prostora za odklop (tudi od tehnologije) ter več razumevanja, da je počitek nujen del trajnostnega kmetovanja.
© 2026 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
