Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Nedavna raziskava o tem, kako kmetje in kmetice gledajo na lastno duševno zdravje, izvedena v Združenem kraljestvu, je razkrila tri osrednje teme: poklicno nemoč, ogroženost kmetovega poslanstva oziroma identitete in poklicno osamitev

Raziskovanje duševnega zdravja kmečkega prebivalstva je dolgo časa temeljilo na kvantitativnih in epidemioloških študijah, ki pri tej poklicni skupini dosledno ugotavljajo povečano tveganje za tesnobo, depresijo, izgorelost in samomorilno vedenje. Takšen pristop sicer omogoča vpogled v razširjenost težav, vendar pogosto ne zajame osebnih izkušenj ter pomenov, ki jih kmetje in kmetice pripisujejo svojemu delu in življenjskemu slogu. Namen nedavne raziskave o duševnem zdravju kmetov in kmetic v Združenem kraljestvu je zato bil poglobljeno preučiti, kako oni gledajo na to tematiko.

Raziskava je temeljila na polstrukturiranih intervjujih s štirimi kmeti in dvema kmeticama iz regije West Midlands. S tematsko analizo so raziskovalci izluščili tri osrednje teme: poklicno nemoč, ogroženost kmetovega poslanstva oziroma identitete ter poklicno osamitev.

Prva tema, poklicna nemoč, se nanaša na občutek pomanjkanja nadzora nad ključnimi vidiki kmetovanja. Udeleženci in udeleženki so izpostavljali denarno negotovost, naglo spreminjajoče se odkupne cene pridelkov, naraščajoče stroške ter postopno zmanjševanje državnih denarnih podpor. Poleg gospodarskih pritiskov so opozorili tudi na negativno podobo kmetov v medijih, zlasti v povezavi z okoljskimi vprašanji. Preplet vseh treh dejavnikov povzroča k občutek trajne obremenjenosti ter omejene možnosti vplivanja na lastne delovne in življenjske razmere.

Druga tema, ogroženost kmetovega poslanstva, poudarja, kako pomemben del kmetove identitete je njegov poklic. Kmetje svoje delo razumejo kot poslanstvo in družbeno pomembno dejavnost, saj ga doživljajo kot prispevek k prehranski varnosti ter skrbi za živali. Ta občutek smisla je tesno povezan z identiteto »dobrega kmeta«. Spremenjena javna podoba, očitki glede pogubnega vpliva živinoreje na okolje ter zaznano nerazumevanje širše javnosti pa spodkopavajo njihov občutek ponosa in lastne vrednosti. Kritike pogosto doživljajo kot napad na svojo identiteto, kar dodatno negativno vpliva na njihovo duševno zdravje.

Tretja tema, poklicna osamitev, izpostavlja dejstvo, da je delo na kmetiji pogosto samotno in poteka pretežno individualno. Čeprav je sposobnost samostojnega delovanja cenjena kot pomemben del kmečke identitete, dolgotrajna družbena osamitev v prepletu z drugimi viri stresa vodi v zapiranje vase in osamljenost. Kulturne norme, povezane z idealom trdoživega in samozadostnega kmeta, so dodatna ovira na poti iskanja pomoči. Kmetje svojih stisk pogosto ne delijo niti z drugimi kmeti, še manj z ljudmi zunaj kmečke skupnosti, saj bi njihovo jadikovanje drugi lahko razumeli kot priznanje neuspeha. Zato je ogrožena tudi njihova potreba po družbeni povezanosti, kar lahko krepi začarani krog osamljenosti.

Ugotovitve raziskave kažejo, da je za učinkovito podporo ljudem, ki kmetujejo, nujno razviti ukrepe, ki upoštevajo posebno identitetno sestavo kmečke skupnosti in ne spodkopavajo njihovega občutka poklicne neoporečnosti. Hkrati avtorji raziskave poudarjajo, kako pomembno je ustvariti javni prostor, kjer se bo glas kmetov slišalo, in razviti podporne mehanizme, ki bodo omilili stigmo in spodbudili družbeno povezanost.

Raziskava tako pomembno prispeva k poglobljenemu razumevanju duševnega zdravja v kmetijstvu ter opozarja, da gospodarske in politične spremembe niso zgolj strukturni izzivi, temveč imajo tudi izrazito psihološke posledice za ljudi, katerih poklic je hkrati osrednji gradnik njihove identitete.

Vir: Garner, I. W. idr. (2025). Understanding farmer mental health and wellbeing in a volatile, isolating, and misunderstood industry. Journal of Rural Studies. Dostopno na https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0743016725000889?utm_source=chatgpt.com

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji