V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Nedavna raziskava z Univerze v Georgiji, ki je zajela več kot dva ducata žensk, poročenih s kmeti na podeželju v ameriški zvezni državi Georgiji, prinaša izsledke, ki bi jih, če ne bi poznali izvora raziskave, kaj lahko povezali s ciljno skupino žensk na slovenskem podeželju. Poglejmo si te izsledke nekoliko pobližje.
Da bi bil pogovor z njimi kar najbolj učinkovit, so udeleženke raziskave razdelili v šest manjših skupin. V njih so razprle temo o tem, da je velik del njihovega dela na kmetiji neviden, včasih celo njim samim. To delo pogosto vključuje vsa tako imenovana nekmetijska opravila, se pravi hišna opravila, delo na dvorišču in skrb za otroke. Dve tretjini udeleženk je zaposlenih za polni delovni čas zunaj kmetije. S tem zagotavljajo večjo denarno stalnost in bolj gotovo zdravstveno oskrbo tudi drugim članom družine, ki se sicer preživljajo s kmetovanjem v negotovih okoliščinah. Več kot polovica tudi vodi knjigovodstvo kmetij, številne pa poleg vsega naštetega opravljajo tudi določena kmetijska opravila.
Tako kot njihovo delo je neviden tudi stres, ki ga ženske, ki delajo na kmetiji, ob tem doživljajo. Še več, te ženske morajo biti »svetla točka v dnevu vseh«, kar pomeni, da se morajo spoprijemati tudi s stresom, ki ga doživljajo njihovi bližnji, zlasti možje, ki so prav tako preobremenjeni z delom. Ali, kot je povedala ena od udeleženk raziskave: »Vsakič, ko so (možje) v stresu, njegovo največje breme pade nate.«
Vir: The women and stress behind rural farming in America, dostopno na povezavi https://www.sciencedaily.com/releases/2024/11/241118125509.htm
© 2026 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
