Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.

Poišči pomoč

Podrobno iskanje

Ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja kmečkega prebivalstva morajo biti usmerjeni v skupnost, ne le v posameznika

Čeprav ne vemo zagotovo, kakšno je tveganje za samomor pri kmečkem prebivalstvu v Sloveniji, imamo izračun za leto 2016, ki kaže, da je groba ocena stopnje smrti zaradi samomora v poklicni skupini zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu, lovu in ribolovu, 57 na 100.000 prebivalcev, kar je približno štirikrat več od povprečja drugih poklicnih skupin.  Starejša raziskava iz 80. let prejšnjega stoletja je celo pokazala, da so v t. i. vzorcu samomorilnosti najbolj zastopani moški srednjih let, zlasti med 40 in 49 letom, ki živijo in delajo na podeželju. Tudi v današnjem času raziskave potrjujejo, da so moški v primerjavi z ženskami bolj ranljivi in pogosto izpostavljeni številnim hkratnim pritiskom, od gospodarskih skrbi in težkega telesnega dela do osamljenosti in negotovosti glede prihodnosti.

Pomembno vlogo pri tem imajo tudi kulturna pričakovanja o moškosti. V praviloma patriarhalnem podeželskem okolju je še vedno močno zakoreninjeno prepričanje, da mora moški sam reševati težave, da ne sme kazati čustev in prositi za pomoč. Takšna drža sicer spodbuja trdoživost in odpornost, hkrati pa lahko vodi v molk, zapiranje vase in odlaganje iskanja pomoči, tudi kadar so stiske zelo hude.

Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje ustreznih in dostopnih oblik pomoči na podeželju. Storitve za duševno zdravje so pogosto oddaljene, premalo prilagojene življenju kmečkega prebivalstva ali preprosto premalo prepoznavne. Zaradi tega stiske ljudi, ki kmetujejo, ostajajo skrite, tveganje za težave v duševnem zdravju pa spregledano.

Številne mednarodne raziskave poudarjajo, da ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja kmečkega prebivalstva ne smejo biti usmerjeni le v posameznika, temveč v celotno skupnost. Poleg izboljšanja dostopnosti do različnih oblik pomoči je posebno pozornost nujno nameniti tudi družbenim dejavnikom zdravja, kot so odnosi, delovne razmere, vloga moškosti ter skupnostna podpora v krajevnem okolju. Le z več odkritega pogovora, razumevanja in povezanosti v skupnosti lahko tiha stiska na kmetijah postane vidna in obvladljiva.

 

Vir:

Listening to a Silent Crisis: Men’s Suicide in  Rural and Farming Communities in Slovenia, dostopno na https://www.academia.edu/40046487/Listening_to_a_silent_crisis_mens_suicide_in_rural_and_farming_communities_in_Slovenia

<< Nazaj na zanimivosti o počutju na kmetiji