Duševno zdravje LGBTQ+ ljudi na podeželju in v kmetijstvu

Kako se prepletajo podeželje, kmetijstvo in spolna usmerjenost

Kmetijstvo je poklic, ki prinaša številne obremenitve. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki kmetujejo, bistveno večje tveganje za depresijo, anksioznost in samomor kot pripadniki številnih drugih poklicev. Za LGBTQ+ (ang. kratica za lesbian, gay, bisexual, transgender, queer, and more) ljudi, ki živijo ali delajo v kmetijstvu, se tem težavam pogosto pridružijo še tradicionalne družbene norme in predpostavka o prevladujoči heteroseksualnosti, strah pred diskriminacijo in občutek, da ne ustrezajo tradicionalni predstavi o »dobrem kmetu«.

Po drugi strani raziskovalci opozarjajo, da se znotraj LGBTQ+ skupnosti pogosto oblikujejo močne podporne mreže, ki jim gre zasluga krepitev odpornosti in ohranjanje duševnega zdravja. Ker posamezniki podpore pogosto ne najdejo v tradicionalnih krajevnih okoljih, vzpostavljajo lastne prostore povezovanja, od spletnih skupnosti do neformalnih podpornih mrež.

Raziskava o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji kaže, da odnos med mestom in podeželjem ni tako enoznačen, kot pogosto predpostavljamo. Kakovost njihovega življenja je namreč pogosto bolj odvisna od družinskih odnosov, podpore bližnjih in krajevnega okolja kot od samega kraja bivanja. Ker je infrastruktura (organizacije, prostori in podporne storitve) za LGBTQ+ skupnosti v Sloveniji razmeroma skromna ter večinoma najbolj razvita in zgoščena v Ljubljani, nekateri posamezniki na podeželju poročajo o občutkih osamljenosti ter podporo iščejo predvsem na spletu. Po drugi strani pa nekateri doživljajo več osamljenosti v mestu kot doma na podeželju, zlasti če se ne poistovetijo z mestno LGBTQ+ skupnostjo ali ne želijo sodelovati v aktivističnih skupinah. Hkrati pričakovanja o prevladujoči heteroseksualnosti in močnejši družbeni nadzor na podeželju še vedno otežujejo razkritje spolne usmerjenosti, zaradi česar mnogi svojo spolno identiteto skrivajo dlje časa. Vendar pa tudi slovenska mesta zaradi svoje majhnosti ne zagotavljajo popolne anonimnosti, geji in lezbijke poročajo o občutku družbenega nadzora in se pogosto izogibajo javnemu izkazovanju intimnosti, na primer držanju za roke.

Ljudje, ki kmetujejo, niso enotna skupina, temveč se razlikujejo glede na spol, starost, spolno usmerjenost, socialno-ekonomski položaj, vlogo v kmetijstvu, dostop do zemlje in finančnih virov ter politični vpliv. Kljub temu v javnem govoru o kmetijstvu tudi v Sloveniji še vedno prevladuje predstava o »dobrem kmetu«, ki je praviloma povezana z belim heteroseksualnim moškim in ideali tradicionalne moškosti. Takšna podoba je rezultat širših zgodovinskih, ekonomskih in družbenih procesov, vendar ne odraža dejanske raznolikosti ljudi v kmetijstvu. Ker je od teh razlik odvisno posameznikovo dobro počutje, jih je treba sistematično upoštevati pri raziskovanju duševnega zdravja in oblikovanju podpornih ukrepov.