Jezik kot nevidna varnostna oprema

Zakaj je znanje jezika pomembno za varnost in zdravje migrantskih delavcev v kmetijstvu?

Ko govorimo o varnosti pri delu, najprej pomislimo na zaščitno opremo, varnostna navodila ali ustrezno usposabljanje. Redkeje pa pomislimo, da je lahko ena najpomembnejših oblik zaščite znanje jezika. Za migrantske in sezonske delavce v kmetijstvu je namreč jezik več kot zgolj sredstvo sporazumevanja. Od tega, kako dobro ga obvladajo, je pogosto odvisno, ali bodo razumeli navodila za delo, poiskali zdravniško pomoč ali sploh vedeli, kam se lahko obrnejo, če potrebujejo informacije o življenju in delu v novi družbi. Znanje jezika vpliva tudi na vključevanje v krajevno okolje. Poleg lažjega dostopa do informacij omogoča vzpostavljanje družbenih stikov in zmanjšuje občutek osamitve, ki ga raziskave pogosto prepoznavajo kot enega pomembnih dejavnikov tveganja za slabo počutje migrantskih delavcev.

Raziskave kažejo, da je jezik ena prvih ovir, s katerimi se ti delavci srečajo ob prihodu v novo okolje. Raziskava med delavci iz Portorika v Združenih državah Amerike je pokazala, da je kar 84,5 odstotka sodelujočih v raziskavi poročalo o slabem ali nikakršnem znanju angleškega jezika. To ne vpliva le na vsakodnevno sporazumevanje, temveč tudi na razumevanje varnostnih navodil, dostop do zdravstvenega sistema in vključevanje v krajevno okolje. Znanje jezika lahko vpliva na ekonomski položaj posameznika. V omenjeni raziskavi so delavci z boljšim znanjem angleščine v povprečju zaslužili več kot tisti, ki jezika niso obvladali. Vendar slika ni povsod enaka. Elisabeth Cartwright je v raziskavi med migrantskimi delavci v zvezni državi Montana pokazala, da tudi dobro znanje angleščine še ne pomeni boljšega položaja. Mnogi so namreč kljub temu obtičali v začasnih in slabo plačanih zaposlitvah. Znanje jezika je torej pomembno, ni pa dovolj, da bi odpravilo širše strukturne neenakosti.

Jezikovne ovire na delovnem mestu postanejo posebej očitne, ko pride do težav. Delavec, ki ne razume jezika, bo težje prijavil poškodbo, opozoril na nevarne razmere ali poiskal pomoč ob kršitvah delavskih pravic. Fiałkowska in Matuszczyk sta raziskovala položaj poljskih migrantov v Nemčiji ter ukrajinskih migrantov na Poljskem in ugotovila, da je prav pomanjkljivo znanje jezika eden od razlogov, da delavci primerov trpinčenja na delovnem mestu (mobinga) ali drugih nepravilnosti niso prijavljali uradnim ustanovam. Namesto tega so se zanašali predvsem na pomoč sodelavcev in prijateljev.

Jezik je pomemben dejavnik varnosti pri delu, dostopa do informacij in vključevanja v družbo, zato bi odpravljanje jezikovnih ovir moralo biti pomemben del skrbi za dobro počutje migrantskih delavcev.