Ko je delo tudi način življenja

Nova avstrijska raziskava osvetljuje, kako se posebnosti kmečkega dela in življenja odražajo v duševnem počutju

Na kmetiji je delo tesno prepleteno z vsakdanjim življenjem. Delovni dan pogosto nima jasnega začetka in konca, vreme lahko v nekaj urah spremeni načrte, živali potrebujejo oskrbo vsak dan, razmere na trgu pa so težko predvidljive. Kmetija je obenem delovno mesto, dom ter pogosto tudi del družinske zgodovine in s tem vir identitete. Kako se takšen način življenja odraža v duševnem počutju?

Zanimive ugotovitve prinaša nova avstrijska raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 2.000 kmetov in kmetic. Raziskovalci so rezultate za to skupino primerjali z rezultati za približno enako veliko skupino splošnega avstrijskega prebivalstva. Zanimalo jih je, kako pogosto se pri sodelujočih pojavljajo izrazitejši znaki depresije, tesnobe in nespečnosti ter kako močan stres doživljajo.

Razlike so bile precej očitne. Skoraj tretjina kmetov in kmetic je na vprašalniku dosegla prag, ki kaže na izrazitejše znake tesnobe, med splošnim prebivalstvom pa približno vsak sedmi. Tudi visoka raven stresa je bila med ljudmi, ki kmetujejo, pogostejša: o njej sta poročali približno dve tretjini sodelujočih, v splošnem prebivalstvu pa približno polovica. Pogostejši so bili tudi znaki depresije in težave z nespečnostjo.

Te ugotovitve dobijo dodatno težo ob podatku, da so sodelujoči za delo na kmetiji v povprečju porabili skoraj 50 ur na teden, nekateri pa so poleg tega opravljali še drugo delo. Kmetovanje prinaša tudi vrsto obremenitev, na katere ima posameznik le omejen vpliv: nihanje cen, finančno negotovost, bolezni živali in rastlin, skrajne vremenske dogodke ter dolge in nepredvidljive delovnike. Manj možnosti za druženje in slabša dostopnost različnih oblik podpore lahko občutek obremenjenosti še povečata.

Posebej zanimiva je ugotovitev o razlikah med spoloma. V splošnem avstrijskem prebivalstvu so ženske pogosteje poročale o znakih depresije, tesnobi in visoki ravni stresa. Med kmeti in kmeticami pa raziskovalci pri znakih depresije, tesnobi, nespečnosti in visoki ravni stresa niso ugotovili omembe vrednih razlik med spoloma. Kot možno razlago avtorji raziskave omenjajo skupne obremenitve kmečkega življenja: finančne pritiske, dolge in nepredvidljive delovnike, družbeno osamljenost ter negotovost, povezano z vremenom in zdravjem živali.

Raziskava je prinesla še eno nekoliko presenetljivo ugotovitev. Znaki problematične rabe alkohola so bili med kmeti in kmeticami manj pogosti kot v splošnem prebivalstvu: uporabljeni opozorilni prag je doseglo 15,8 odstotka kmečkega vzorca in 20,7 odstotka splošnega prebivalstva. Tudi raziskave iz drugih držav na tem področju ne dajejo enotne slike, kar kaže na pomembno vlogo kulturnih, gospodarskih in družbenih okoliščin.

Sorodne raziskave avstrijskih kmetov in kmetic pomagajo bolje razumeti ozadje teh rezultatov. Med pogostimi viri obremenitev se pojavljajo birokracija, kmetijska politika, nihanje cen in velik obseg dela, s slabšim duševnim počutjem pa so posebej povezani finančni pritiski, visoka delovna obremenitev ter osamljenost in družbena osamitev. Pomembni so tudi viri podpore: dobri odnosi, možnost pogovora, praktična pomoč pri delu, čas za oddih in dostopna strokovna podpora.

Raziskava tako prinaša pomembno sporočilo: duševno zdravje je sestavni del zdravja pri delu v kmetijstvu. Skrb za duševno zdravje na kmetiji vključuje tudi ustvarjanje okoliščin, v katerih je mogoče obremenitve pravočasno prepoznati, o njih spregovoriti in poiskati ustrezno pomoč.