Vloga žensk v kmetijstvu

Ženske po vsem svetu predstavljajo pomembno delovno silo v kmetijstvu. To je še posebej vidno v državah v razvoju, kjer predstavljajo približno 43 odstotkov kmetijske delovne sile, pri čemer se njihov delež giblje od 20 odstotkov v Latinski Ameriki do skoraj 50 odstotkov v Vzhodni Aziji in podsaharski Afriki. Še bolj presenetljivo je, da ženske v številnih državah v razvoju pridelajo večino hrane – med 60 in 80 odstotkov vse pridelane hrane, hkrati pa nosijo odgovornost za približno polovico svetovne pridelave.

Ženske ne delajo le na poljih, temveč so dejavne v vseh členih verige vrednosti preskrbe s hrano: sodelujejo pri izbiri semen, sajenju, pletju, žetvi, predelavi hrane, skladiščenju in trženju. V številnih predelih podsaharske Afrike upravljajo do 120 različnih rastlinskih sort, poleg tržnih poljščin – to so kmetijski pridelki, ki se gojijo predvsem za prodajo in jih pogosto nadzorujejo moški. So tudi glavne varuhinje preteklega kmetijskega znanja, saj ohranjajo rastlinsko raznolikost in trajnostne prakse, ki se prenašajo iz roda v rod.

Žal se ženske v kmetijstvu marsikje v svetu v večji meri kot moški soočajo s številnimi sistemskimi ovirami, kot so negotovo lastništvo zemljišč, slabši dostop do kreditov, opreme, svetovalnih služb in drugih nujno potrebnih virov. Družbene in kulturne norme te neenakosti še poglabljajo, kar zmanjšuje učinkovitost in zavira gospodarski razvoj. Te težave so posebej izrazite v delovno intenzivnih kmetijskih panogah, kot je pridelava riža.

Za opolnomočenje žensk v kmetijstvu je zato nujno izboljšati dostopnost do virov, okrepiti njihovo vlogo pri odločanju ter spreminjati škodljive družbene norme, kar predstavlja ključen korak k izboljšanju prehranske varnosti, zmanjševanju revščine in trajnostnemu razvoju.