Kdaj je res težko, ampak si vedno mislim: za dežjem posije sonce

Velikokrat sem imela občutek, da sem manj vredna. Ni mi šlo v šoli, saj sem se težko skoncentrirala. Edino, kar mi je nekako šlo, je bil šport. Ker sem imela zelo "težke" starše, so oni odločili, s katerim športom naj se ukvarjam. Tudi pri frizerju se nisem odločila sama, ampak so se odločili oni, kaj je primerno zame. Moj brat je užival, ko me je trpinčil. Nikoli nismo spregovorili o tem. On je običajno dobil kazen, nikoli pa se ni opravičil. Trpinčili so me tudi v športni skupini. Vsi so vedeli za to, ampak glede tega ni nihče ukrepal. Mislili so, da bom nehala hoditi na treninge, če bodo do mene zlobni. Niso pa vedeli, da imam doma mamo, ki na to nikakor ne bo pristala. Njeno pravilo je bilo: tudi če si bolan, moraš v šolo in na treninge. Imela sem tudi “prijateljico”, ki ji je bilo v posebno veselje, da me je pustila na cedilu. Bilo mi je res težko.

Zdaj sem odrasla. Opažam, da počnem izjemno neumne stvari. Velikokrat si želim, da bi mi kdo rekel, kaj moram narediti, saj se sama ne znam (ali ne upam) odločiti. Imam hude težave z anksioznostjo. Potrebovala sem veliko časa, da sem prijatelje pustila blizu. Mama se je v tem času malce umirila, oče me bolj razume. Velikokrat začnem jokati ali kričati. Imam težke misli in velikokrat potrebujem zelo veliko časa, da nekaj uredim. Imam strah pred ljudmi, pred druženjem in v času lockdowna nisem imela skoraj nikakršnega kontakta z okolico.

Kdaj je res težko, ampak si vedno mislim: za dežjem posije sonce.

Kaj bi svetovala ostalim? Prepričajo naj se, da so nekaj vredni. Pri tem naj bodo pozorni, kako to vpliva na njih. Pomaga tudi, da si narediš urnik in si postaviš kratkoročne cilje. Moji cilji so vsakodnevno vstajanje do 9. ure, branje, učenje, zdravo kosilo, uživanje v kavi (vzeti si čas za kavo in uživati v njej) in to, da se vsak dan "prisilim" v malce neprijetno situacijo (lahko je to tudi to, da odnesem smeti). Tudi to, da komuniciram s prijatelji in možem glede občutkov, je ena od stvari, ki jo počnem. Z bratom pa tega ne znam ...