Zapisala
Mama

Sem mama sina, ki je pred leti zašel v svet drog. Od takrat je minilo že več kot deset let.

To so bili najtežji dnevi in leta v mojem življenju. Ko je bilo že najhuje, sva z možem našla pomoč v Društvu Projekt Človek. Ne vem, kako bi preživela vse travme, težke trenutke in odločitve brez njihove pomoči in razumevanja. Danes lahko rečem, da je imelo to ključno vlogo v življenju ne le mojega sina, ampak tudi naše celotne družine.

Zelo sem hvaležna in vesela, da lahko obiskujem skupino, v kateri se počutim varno in od katere sem se veliko naučila. Hvaležna sem vsem, ki so hodili z menoj po tej težki poti. Bila je zahtevna, a uspešna in danes sem srečna in zadovoljna.

Moj odnos s sinom je danes lep, prijeten, odkrit in poln pogovorov. Ponosna sem nanj, da je uspešno prehodil to težko pot.

Ko se ozrem nazaj v prvo leto v skupini, čutim enako bolečino in negotovost, kot ju čutijo moji »sošolci«, ki prihajajo v skupino danes. Verjamem, da jim bo v naši družbi lažje.

Vem, da jim bodo naše izkušnje dale navdih, upanje in vero, da je mogoče najti pot v srečnejše in bolj izpolnjeno življenje.

Na tej poti sem se naučila, da nihče ne more sam premagati takšnih izzivov in da je ključ do uspeha v podpori, razumevanju in skupnosti. Zato se bom vedno spominjala te izkušnje z globoko hvaležnostjo in ponosom. Hvaležna sem skupini in naši vodji – vsi so mi pomagali, da danes lahko rečem, da sem srečna in mirna mama.

Vsem, ki še stopajo po tej poti, želim sporočiti, da je vedno upanje in da je pomoč vedno na voljo.

Skupaj smo močnejši!