Zapisal
Matej, 57 let

Od prvega dne, ko sva se z ženo spoznala, sem bil vedno za vse jaz kriv. Vse sem naredil narobe. To vidim zdaj, ko sem vse skupaj ozavestil. Ni hotela imeti spolnih odnosov, pa sem odnehal. Odvisna je bila od tega, da drugim ugaja, imela je blazno potrebo po tem, da so ji pritrjevali. Pa smo imeli vse materialne pogoje za neskončno srečo. A sem nekako živel s tem, premalo sem se s tem ukvarjal. Družina je nekako funkcionirala, dokler ni hči večkrat poskusila narediti samomor. Na adolescentni psihiatriji pa jih ni kaj dosti zanimala širša slika. Dali so ji tablete in jo po nekaj dneh poslali domov.

Ob zadnjem poskusu samomora, ko sem hčerko komaj rešil, pa sem se začel spraševati, kaj pa če je nekaj narobe z nami kot družino, ne pa samo z njo.

Otroci so že prej govorili, kako smo ena čudna družina, a meni se nismo zdeli nič čudni, ker pač ne veš, kako je drugje. Pa se je dogajala fizična, spolna in psihična zloraba, ampak toliko so globoki ti vzorci iz družine, v kateri sem odraščal, da pač ne vidiš in ne slišiš. Ko pa kar naenkrat spregledaš, je vse narobe.

Našel sem terapevta, žena je po nekaj terapijah nehala hoditi, saj se ji je zdelo, da je nekaj narobe samo s hčerko, ne pa tudi z njo. Bila je prizadeta, ker otrok samomore dela. V kritičnih trenutkih, ko gre kaj narobe, ne zmore reagirati na ustrezen način. Ugotovil sem, da s seboj nosim kup stvari, ki so bile potlačene, a se potem celo življenje odražajo. Odločen sem, da bom otrokom poskusil zagotoviti neko boljšo prihodnost brez teh potlačenih čustev, ki nikoli ne izginejo. Tukaj na družinski terapiji gre pa samo za čustva. Odločil sem se tudi, da se bom ločil. En od otrok še živi pri mami, druga dva z njo ne želita imeti nobenih stikov. Na centru za socialno delo ne želijo verjeti, da je tudi mama lahko česarkoli kriva. Žena pa se ukvarja le s tem, da prikriva, da je karkoli narobe.

Sam sem začel informirati ljudi o tej tematiki. To je zame način, da tudi sebe nekje olajšam. Družina je ena taka tabu tema, nihče se ne sme ali ne upa vmešati. Ampak morajo obstajati načini, da se ozavešča čim prej, že pri otrocih. Hčeri gre bolje, dozo tablet ji nižajo, hodi k terapevtu in tudi ona želi s svojo zgodbo osveščati ljudi.