Zavedam se, da bo potrebno ogromno volje, da v tej situaciji ne zdrsnem nazaj

Prvi teden se mi ni še nič poznalo (doma sem že od 10. 3.). Bila sem zelo aktivna, zrihtala sem, kar se je dalo v novem stanovanju. Končno sem imela priložnost narediti milijon stvari, za katere mi je prej zmanjkovalo časa. Ko pa mi je zmanjkalo dela, sem se počasi začela dolgočasiti in padati nazaj v stari vzorec pitja in drogiranja. Po desetih dnevih sem ugotovila, da to pač ne bo šlo, da sem se veliko bolje počutila v obdobju treznosti. Vendar pa se mi zdaj kljub treznosti nič ne da. Me skrbi da se bližam depresiji zaradi pomanjkanja dela in izzivov. Kljub temu da vem, da bi se zdaj lahko lotila projektov, za katere prej nisem imela časa, se kar ne lotim in »raje« ugotavljam, kaj naj sama s sabo. Vem, da se bolje počutim, kadar sem kreativna in zaposlena, vendar če nimam zunanjega »pritiska«, dražljajev ali spodbude, se ničesar ne lotim in padam proti breznu. Spet sem se ugnezdila doma, kjer se počutim varno in skrbi me, da si po dolgem času izolacije ponovno ne bom upala ven. Da se bom zaprla vase, da me bo spet vsega strah. Upam, da do tega ne pride, ker sva s psihiatrinjo končno našli kombinacijo antidepresivov, ki mi odlično delajo.

Ponavadi se zaprem sama vase in se odtujim od zunanjega sveta. Tokrat pa je drugače. Zunanji svet me je zaprl. Ne samo vase, pač pa v izolacijo od njega samega. In čeprav se na videz zdi, da gre za isto stvar, je resnica daleč od tega. Je prav obratno. Prvič po dolgem času se počutim, kot da sem kos svetu, da lahko delujem, ne glede na situacijo. In sem padla pod preizkušnjo: ali lahko delujem sama zase?

Ko sem bila v samoizbrani samoizolaciji, se mi je dozdevalo, da je le tako življenje možno. Ampak to je bila napaka v sistemu. V mojem sistemu dojemanja sebe in družbe. V srži katere je premajhna ali nična samozavest, torej vera v to, da ne zmorem, pa naj bo ta »zmorem« še tako banalen kot recimo komunikacija s cimrom, ali, še huje, vstati iz postelje.

Zdaj pa vem, da zmorem to in še mnogo več. A mi je onemogočeno. Zdaj moram znova, a na popolnoma drugačen način, sama sebi dokazati, da zmorem.