Med predanostjo in pritiski: počutje in stiske v spreminjajočem se kmetijstvu

Ura

Tema

9.00 - 9.30

REGISTRACIJA UDELEŽENK IN UDELEŽENCEV KONFERENCE

9.30-10.00

POZDRAVNI NAGOVORI

dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

dr. Agata Zupančič, sekretarka, Ministrstvo za zdravje

Janez Cigler Kralj, Ministrstvo za kmetijstvo

Ajda Podlesnik, predsednica ZSPM

10.00- 10.20

Kaj so nas o pomenu duševnega zdravja na kmetijah naučile izkušnje izvajanja projekta PoljaMoči?
Predstavitev predavanja

dr. Lilijana Šprah, ZRC SAZU

10.20-10.35

Od zore do mraka: kje je meja med predanostjo in izčrpanostjo? Stres in duševno zdravje ljudi, ki kmetujejo
Predstavitev predavanja

dr. Nataša Dernovšček Hafner, ZRC SAZU

10.35-10.50

Ko za težave ni besed: duševno zdravje in stigma na kmetiji
Predstavitev predavanja

Tisa Kučan Lah, ZRC SAZU

10.55-11.10

Družina vodi kmetijo ali kmetija vodi družino?
Predstavitev predavanja

Andreja Grobiša, ZSPM

11.10-11.25

Skupaj do dobrega počutja slovenskih kmetov
Predstavitev predavanja

Doris Letina, ZSPM

11.25-11.45

Vpliv digitalizacije in UI na počutje ljudi na kmetiji
Predstavitev predavanja

dr. Dan Podjed, ZRC SAZU

11.45-12.30

ODMOR

12.35- 12.55

Farming women and the relationality of drought and distress
Predstavitev predavanja

dr. Lia Bryant, School of Humanities, Adelaide University

12.55-13.10

Pismenost o duševnem zdravju, izgorelost in iskanje informacij: kaj pravijo rezultati raziskave PoljaMoči?
Predstavitev predavanja

dr. Adela Černigoj, ZRC SAZU

13.10-13.25

Delo brez meja: delo migrantov v kmetijstvu
Predstavitev predavanja

dr. Sanja Cukut Krilić, ZRC SAZU

Kaj so nas o pomenu duševnega zdravja na kmetijah naučile izkušnje izvajanja projekta PoljaMoči?

S prekomernim stresom se že sedaj sooča kar 64 % slovenskih kmetov, več kot 41 % pa jih že kaže zgodnje znake izgorelosti in preutrujenosti. V njihov vsakdan pa korenito posegata še pospešena digitalizacija in umetna inteligenca. Projekt PoljaMoči je v dveh letih dokazal pomemben premik – kmetovalci se pomena skrbi za lastno dobro počutje in duševno zdravje vse bolj zavedajo. Na predavanju bodo izpostavljeni prihajajoči koraki, ki čakajo strokovnjake, oblikovalce politik in lokalne deležnike pri skupni skrbi za to, da poklic kmeta postane privlačnejši, varnejši in dolgoročno vzdržen za nove generacije.

Od zore do mraka: kje je meja med predanostjo in izčrpanostjo? Stres in duševno zdravje ljudi, ki kmetujejo

Kmetovanje ni le poklic, temveč način življenja, pri katerem se dolgi delovniki, finančna negotovost, vremenski vplivi in velika odgovornost pogosto prepletajo v dolgotrajen stres. Predavanje bo osvetlilo, kako takšne obremenitve vplivajo na duševno zdravje ljudi, ki živijo in delajo na kmetijah ter kateri znaki opozarjajo, da je meja zmogljivosti presežena. Posebna pozornost bo namenjena preprečevanju duševnih stisk, krepitvi virov moči in pomenu pravočasnega iskanja podpore.

Ko za težave ni besed: duševno zdravje in stigma na kmetiji

Predavanje odpira vprašanje, zakaj je ljudem, ki kmetujejo, pogosto težko spregovoriti o stiskah ter kako na to vplivajo stigma, strah pred odzivi okolice in predstava o »dobrem kmetu« kot nekom, ki mora biti vztrajen, močan in samozadosten. Na podlagi izkušenj kmetov in strokovnih delavcev predstavlja, kako stigma oblikuje odnos do duševnega zdravja in vpliva na pripravljenost poiskati pomoč.

Družina vodi kmetijo ali kmetija vodi družino?

Izkušnje dela z mladimi kmeti pri Zvezi slovenske podeželske mladine razkrivajo, kako je danes biti mlad kmet v Sloveniji. Kje se prepletejo z osebno zgodbo mlade prevzemnice kmetije, ki jo je s partnerjem kupila pred šestimi meseci? Predavanje bo odprlo izzive identitete, družinske dinamike, odgovornosti in ravnovesja, ki jih mladi kmetje redko izrečejo na glas. Med zgodbami s terena in lastno izkušnjo se bo ostrilo vprašanje, ki marsikateremu kmetu ne da spati: vodi družinsko kmetijo res družina ali kmetija vodi družino?

Skupaj do dobrega počutja slovenskih kmetov

Predstavljeni bodo pogledi udeležencev delavnic projekta PoljaMoči na to, kaj zanje pomeni dobro počutje in katere ovire najpogosteje omejujejo skrb zase, hkrati pa tudi izkušnje odločevalcev, ki so bili skozi projekt povezani neposredno s terenom. Poudarek bo na tem, kako lahko sodelovanje med kmeti, stroko in politiko prispeva k bolj celostnemu in trajnostnemu naslavljanju dobrega počutja na kmetijah ter kakšni koraki so potrebni, da spoznanja projekta zaživijo tudi po njegovem zaključku.

Vpliv digitalizacije in UI na počutje ljudi na kmetiji

Skozi prizmo svojih raziskav o tehnologijah, izoliranosti in krizah bo predstavil dvorezni meč tehnološkega napredka – ta po eni strani z robotizacijo lajša fizično delo in pospešuje odločanje, po drugi strani pa prinaša nov stres zaradi nenehne dosegljivosti ter občutek odtujenosti od narave in ljudi. Poseben poudarek bo na vprašanju, kako ob vsem napredku na podeželju ohraniti ključne vrednote, kot so solidarnost, medsebojna pomoč in zaupanje, ugotovitve pa bo avtor podkrepil z inovativno analizo osebnih zgodb iz podkastov PoljaMoči, ki ponujajo neposreden vpogled v vsakdanje stiske in soočanje kmetov s sodobnimi spremembami.

Farming women and the relationality of drought and distress

Boots n’ All is a codesigned stop animation film created with farm women in Australia. It provides the context from which to explore what is drought, how does drought shape daily life for women on farms and how does it give rise to distress? It explores the deeply entangled nature of soil land, animals, heat and wind with farming bodies to show how distress is experienced and felt.

Pismenost o duševnem zdravju, izgorelost in iskanje informacij: kaj pravijo rezultati raziskave PoljaMoči?

Predstavljene bodo ugotovitve raziskave, izvedene v okviru projekta PoljaMoči, ki osvetljujejo področja izgorelosti, pismenosti o duševnem zdravju ter pristopih iskanja informacij s tega področja.. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval skoraj 800 sodelujočih iz celotne Slovenije, različnih starosti ter izobrazbenih profilov. V vzorec so bile vključene tako osebe, ki kmetujejo, kot tiste, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo.

Delo brez meja: delo migrantov v kmetijstvu

Migrantski delavci so pomemben del sodobnega trga dela v kmetijstvu, ki je povezan tudi s sezonskimi potrebami po delavcih, vendar so njihove delovne in življenjske razmere pogosto spregledane. Jezikovne ovire, negotov zaposlitveni položaj, zahtevne delovne razmere in otežen dostop do podpore lahko vplivajo tako na njihovo telesno in duševno zdravje kot na varnost pri delu. Zato vprašanje ni več le, kdo bo opravljal delo v kmetijstvu, temveč tudi, v kakšnih razmerah bo to delo potekalo.