2.  Osebnost

Osebnost je celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, ki so relativno trajne, nespremenljive in po katerih se posameznik razlikuje od drugih. Oz. gre za celoto prevladujočih »vzorcev« mišljenja, čustvovanja, obnašanja in zaznavanja sveta ter funkcioniranja v medosebnih odnosih, ki so razmeroma trajni in po katerih posameznika drugi prepoznavajo.

Področja osebnostne strukture:

  • Temperament zajema značilne načine in vzorce vedenja, mišljenja in čustvovanja. Temperament naj bi bil prirojen (npr. Hipokratova in Galenova tipologija osebnosti).
  • Značaj vključuje celoto posameznikovih motivacijskih, voljnih, moralnih značilnosti in vrednot. Na značaj vplivata tako širše družbeno okolje (vzgojne in izobraževalne institucije, mediji) kot ožje okolje (družina, skupnost).
  • Sposobnosti delimo na telesne (statične in gibalne) in duševne (čutno zaznavne in umske).
  • Konstitucija je celota posameznikovih telesnih značilnosti in specifika telesne zgradbe. Nekateri psihologi so raziskovali povezavo med telesno zgradbo in osebnostnimi lastnostmi. Kretschmer je oblikoval svojo konstitucionalno teorijo osebnosti, ki je tipološka (uvršča v tipe – piknik, atletik, astenik).

Dispozicijski model osebnosti

Dispozicijski model osebnosti je sestavljen iz enot osebnostne strukture, ki jih imenujemo osebnostne lastnosti (poteze, dimenzije). Te delujejo kot razlikovalni vidiki in jih lahko definiramo kot določljiv in relativno trajen vidik vedenja. Cilj raziskovanja psihologije osebnosti je torej odkrivanje glavnih osebnostnih lastnosti (temeljne dimenzije osebnosti). V splošnem poznamo tipološki in dimenzionalni pristop.

Tipologije osebnosti

Tipološko pojmovanje osebnosti nam pomaga, da hitro in enostavno razvrščamo ljudi glede na njihove osebnostne značilnosti. Deluje po principu razvrščanja ljudi v kategorije, ki združujejo določene značilnosti. Lastnosti so določene kvalitativno in so izključujoče. Poznamo Hipokrat-Galenovo tipologijo, Jamesovo, Jungovo, konstitucijske tipologije idr.