Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1948 opredelila zdravje kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti in s tem opozorila, da je tudi duševnost za naše zdravje zelo pomembna. Pomanjkljivost te definicije je, da zdravje opredeli kot stanje, ki je lahko ali samo dobro ali samo slabo.
Danes vemo, da zdravje ni nekaj statičnega, temveč je proces stalnega vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja med izboljšanim ali poslabšanim počutjem, ki se nenehno spreminja. Sodobna definicija zdravja je mnogo širša in ga opredeljuje kot splošno vrednoto in temeljni vir za kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Današnja definicija zdravja torej sporoča: Zdravje ni samo želeno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja brez bolezni in invalidnosti, temveč je stalno vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki omogoča posamezniku in skupnosti opravljati biološke, socialne in poklicne funkcije, obenem pa preprečuje bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da si za zdravje prizadevamo zato, da bi bolje živeli.
Upokojitev je velika prelomnica, ki ima lahko pomembne posledice na posameznikovo življenje. Misel na bližajočo se upokojitev nekateri povezujejo z upočasnitvijo dnevnega ritma, sprostitvijo in uživan...
Preberite več —›
Povezava med prehrano in duševnim zdravjem je večplastna in jo proučuje vse več znanstvenih raziskav. Komunikacijska mreža med črevesjem in možgani igra ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja in k...
Preberite več —›
Skupina psihologov z univerz v Cambridgu, Oxfordu, Surreyju, San Diegu in Torontu je nedavno opravila raziskavo, s katero so poskušali dognati, kako pomembna je vloga subjektivnih prepričanj pacientov...
Preberite več —›
Konoplja in njeni derivati so bili pri zdravljenju težav v duševnem zdravju dolgo časa manj zanimivi. Zato v strokovni in laični javnosti na začetku 21. stoletja še ni bilo veliko govora o njihovih uč...
Preberite več —›
Bénédicte Vidaillet v svojem prispevku analizira, kakšen učinek ima na zaposlene vse bolj intenzivno vrednotenje in ocenjevanje dela ter izpolnjevanja ciljev posameznika na delovnem mestu. Za to je na...
Preberite več —›
Pred več kot dobrim desetletjem so znanstvene raziskave na področju dobrega počutja nakazale potrebo po spremembi pojmovanja zdrave osebnosti. V okviru teh raziskav so namreč ugotovili, da se (v naši,...
Preberite več —›
Med kronično bolečino in težavami v duševnem zdravja, kot sta depresija in anksioznost, obstaja zapletena povezava. Telesna bolečina vpliva na spanje in razpoloženje, zato so posamezniki tudi bolj dov...
Preberite več —›
Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders - DSM), ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje, je namenjen klasifikaciji duševnih ...
Preberite več —›
Čeprav naj bi bil sodobni svet vse bolj odprt in povezan, občutek osamljenosti ostaja. Družbena osamitev (odsotnosti stikov z drugimi ljudmi) povečuje tveganje za duševne motnje.
Preberite več —›
Ugotovitve nove študije kažejo, da obstaja povezava med družbeno osamitvijo in manjšo prostornino možganov, zlasti v predelih, ki jih prizadene Alzheimerjeva demenca. V študijo je bilo vključenih 8896...
Preberite več —›© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
