Poišči pomoč

Dolgočasenje in zdolgočasenost na delovnem mestu lahko vplivata na duševno zdravje

Zadnjih štirideset let je bil glavni pojav, ki so ga preučevali na področju slabega počutja na delovnem mestu, izgorelost (angl. burn-out) oziroma izgorevanje kot večstopenjski proces, katerega zadnja stopnja je izgorelost. Osredotočanje na izgorelost je zasenčilo druge morebitne razloge za nesrečnost na delovnem mestu. Eden od teh razlogov je na primer nadlegovanje. Še en razlog za nesrečnost v službi pa je zdolgočasenost (angl. bore-out) oziroma dolgočasenje kot proces z več stopnjami, od katerih je zadnja zdolgočasenost.

Tako kot nadlegovanje (ki je, tako kot izgorevanje, povezano s preobilico spodbude), se tudi dolgočasenje (ki pa je, za razliko od izgorevanja in nadlegovanja, povezano s pomanjkanjem spodbude) nikakor ne pojavlja v zanemarljivem obsegu. To potrjuje tudi raziskava, opravljena pred petimi leti na vzorcu ok. 23.000 zaposlenih ljudi v Franciji, ki je pokazala, da jih dobrih 41 odstotkov trpi zaradi dolgočasenja na delovnem mestu. Pojav dolgočasenja si torej zasluži, da se ga potegne iz sence pojava izgorevanja. Prvi korak v tej smeri je bil narejen konec prvega desetletja enaindvajsetega stoletja, ko je bila predlagana prva opredelitev pojava zdolgočasenosti na delovnem mestu.

Nadaljnje preučevanje zdolgočasenosti kot razloga za nesrečnost v službi je privedlo do opredelitve, po kateri je ta pojav sestavljen iz štirih elementov. Prvi je dolgčas kot negativno čustveno stanje, ki lahko izhaja iz tega, da človek nima kaj početi, pa tudi iz posebne vrste ali vsebine njegovih dejavnosti (zaradi česar so te na primer enolične ali nesmiselne). Drugi in tretji element sta pomanjkanje pomena dela in kriza v zvezi z delovnim okoljem. Četrti element pa je krivda ali celo sram glede lastnega dela v primerjavi z delom svojih sodelavcev.

V okviru preučevanja pojava zdolgočasenosti na delovnem mestu še ni bila opravljena študija, ki bi raziskala posledice tega pojava. Je pa bilo opravljenih nekaj raziskav, ki so potrdile povezavo med zdolgočasenostjo v službi in drugimi pojavi, tudi duševnimi motnjami, na primer depresijo in anksioznimi motnjami.

Vir: Poirier, C., Gelin, M., Mikolajczak, M., Creation and Validation of the First French Scale for Measuring Bore-Out in the Workplace, dostopno tukaj.

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah