Povezava med prehrano in duševnim zdravjem je večplastna in jo proučuje vse več znanstvenih raziskav. Komunikacijska mreža med črevesjem in možgani igra ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja in kognitivnih funkcij. Dejavniki, kot so stres, prehrana in sestava mikrobiote črevesja (skupek mikroorganizmov, ki so prisotni v črevesju), lahko vplivajo na to komunikacijo in posredno na duševno zdravje.
Določena hranila, ki jih najdemo v hrani, igrajo ključno vlogo pri delovanju možganov in duševnem zdravju. Na primer, omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah, kot je losos, in v orehih, so povezane z manjšo stopnjo depresije in izboljšanim uravnavanjem razpoloženja.
Črevesna mikrobiota močno vpliva na naše telesno in duševno zdravje. Raziskave kažejo, da je zdrava mikrobiota črevesja povezana z boljšim uravnavanjem razpoloženja in boljšimi kognitivnimi funkcijami. Nasprotno disbioza (neravnovesje v mikrobioti črevesja) lahko povzroča stanja, kot so depresija, anksioznost in celo nevrodegenerativne bolezni.
Določeni prehranski vzorci, kot so tisti, ki vsebujejo veliko predelane hrane, sladkorja in nezdravih maščob, lahko vodijo v kronično vnetje telesa. Vnetje pa lahko vodi v razvoj duševnih motenj, vključno z depresijo in Alzheimerjevo boleznijo.
Na splošno se proučevanje prehrane v psihiatriji osredinja na zapleteno medsebojno povezanost med prehrano, zdravjem črevesja in duševnim blagostanjem. Vzpostavljanje uravnotežene in hranljive prehrane podpira zdravo mikrobioto črevesja in lahko prispeva k boljšemu duševnemu zdravju in blagostanju nasploh.
Vir: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2022.943998/full
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
