Poišči pomoč

Zasvojenost in duševne motnje: kaj je bilo prej - kura ali jajce?

Pri obravnavi oseb z izkušnjo zasvojenosti lahko opazimo tudi druge duševne motnje. Velja pa tudi obratno, saj lahko pri obravnavi nekaterih oseb z izkušnjo različnih duševnih motenj prepoznamo zasvojenost. Kako je torej zasvojenost povezana z drugimi duševnimi in osebnostnimi motnjami in kaj se pojavi prej?

Zasvojenost lahko razumemo kot duševno stanje, ki negativno vpliva na mnogo področij našega življenja – na mišljenje, vedenje, čustvovanje, odnose, družino, delo, šolo, telesno zdravje, finance, družbo, itd. Hude težave na enem ali več področjih pa lahko prispevajo k nastanku drugih duševnih motenj. Pri nekaterih ljudeh lahko uživanje psihoaktivnih substanc sproži tudi psihotične motnje, ki ostanejo tudi po tem, ko stanje omamljenosti mine.

Primer: Zelo uspešen poslovnež je poleg deloholizma postal tudi zasvojen s kokainom, saj si je z njegovim uživanjem pomagal soočiti se z izredno težkimi poslovnimi izzivi in jih skušal celo premagovati. Nekaj časa je tako vzdrževal svojo karierno uspešnost. Ob vseh dosežkih pa so zelo trpeli njegova družina in prijateljstva. Ko se je od soproge, otrok in prijateljev zelo odtujil, so ga zapustili. Težave v osebnem življenju so začele vplivati na njegovo delo in takrat je začel uživati večje odmerke kokaina, vse pogosteje. Počasi je zaradi omamljenosti izgubljal zmožnosti opravljanja svojega dela. Sodelavci in poslovni partnerji so mu vse manj zaupali. Službeni neuspehi so ga močno prizadeli, saj mu je ugasnila še zadnja svetla luč– tista, ki mu je pomenila največ. Okoli sebe ni imel nikogar več, ki bi ga ob neuspehih podprl in znašel se je v depresivnem duševnem stanju, v katerem je zmogel zbrati motivacijo le še za uživanje različnih drog.

Po drugi strani pa je zasvojenost tudi odziv na življenjske stiske, s katerimi se ne moremo ali ne znamo soočiti. V omamljenem stanju namreč prekinemo stik s temi stiskami. Z njimi pa se vnovič srečamo takoj, ko omamljenost mine. Ravno izkušnja občutka zmanjšane napetosti nas motivira, da se ponovno omamimo.

Primer: Gospa je doživljala veliko stisko v socialnih situacijah in se jim je s pridom izogibala. Kadar se tem situacijam ni mogla izogniti, so se njene stiske, že ob pripravi na srečanje z več ljudmi, stopnjevale v panične napade. Ugotovila je, da alkohol ublaži njene stiske zato je začela piti. Tako ni le premagala svoje anksioznosti, temveč je s časom postala celo uspešna v stikih z ljudmi. V šoli, ki sta jo obiskovala njena otroka, so jo celo izvolili za predstavnico staršev. Tudi v službi je prevzemala delovne naloge, ki so imele vse več stika s strankami. Naenkrat se je znašla v življenjski situaciji, ki je brez alkohola ni več zmogla obvladati. Po več letih pitja sta odrasla otroka prekinila stike z njo, alkohol pa je začel puščati vidne sledi tudi na njenem telesnem zdravju, zato je psihiatra prosila, da ji predpiše pomirjevala. Ker recepta zanje ni dobila, jih je, kljub njegovemu nestrinjanju, poiskala na črnem trgu, prenehala piti alkohol in tako nadaljevala svoje omamljanje z zdravili.

Zasvojenost je torej lahko posledica duševnih motenj ali pa njihov vzrok. Tako kot druge duševne motnje se tudi zasvojenost kaže v obliki težav v duševnem zdravju, ki so posledica prepleta različnih bioloških, družbenih in psiholoških dejavnikov.

<< Nazaj na zanimivosti