Duševno zdravje za vse, mar res?

Duševno zdravje in družbena izključenost

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) vsako leto 7. aprila obeležuje svetovni dan zdravja. K tej obeležiti se pridružujemo vsi, ki se tako ali drugače udejstvujemo na področju skrbi za dobro zdravje. Letošnja kampanja SZO poteka pod sloganom »Zdravje za vse«. Ob tem velja poudariti, da ni zdravja brez duševnega zdravja ter da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč tudi telesno in duševno blagostanje.

Kaj pa se zgodi, ko gre kaj narobe? Poleg tega, da težave v duševnem zdravju predstavljajo veliko družbeno in ekonomsko breme, osebi, ki trpi zaradi duševnih motenj, tudi izjemno otežijo vsakdanje življenje in vključevanje v družbo. Strokovna pomoč ni vedno na voljo, razen tega se ljudje težav z duševnim zdravjem še vedno sramujejo in oklevajo z odhodom k strokovnjaku. Nezanemarljivo vlogo pri tem, kako bo posameznik prebrodil obdobje težav z duševnim zdravjem, igra tudi stigma.

Prav o tem smo govorili na okrogli mizi, ki je potekala v okviru programa OMRA. V sklopu okrogle mize smo nagovorili predvsem področje duševnega zdravja in družbene izključenosti. Pogovor je vodila novinarka Nada Vodušek. Beseda je tekla o ovirah in priložnostih oseb s težavami v duševnem zdravju na področju izobraževanja, zaposlovanja, družinskih in prijateljskih odnosov, vključevanja v interesne skupine ter problemu stigmatizacije duševnih motenj.

Svoje izkušnje in videnje te problematike so z nami delili:

Andreja Štepec (ambasadorka duševnega zdravja pri NIJZ, ŠENT), ki je zbolela za hudo depresijo. Tedaj je mislila, da je njeno življenje končano in da bo celo življenje v bolnišnici, brez zaposlitve in prijateljev. S pomočjo svojcev, psihiatrinje in strokovnih delavcev na ŠENT-u, se je ponovno postavila na noge, se zaposlila in ustvarila novo kariero.

dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, ki proučuje stigmo, povezano z duševnim zdravjem. Stigma namreč nikoli ni le stvar posameznika_ce, temveč družbena stvaritev in lahko jo (pre)oblikujejo tudi različne družbene institucije.

Miha Mulej, član in uporabnik nevladne organizacije Altra – Odbora za novosti v duševnem zdravju, kamor se je po svoji izkušnji hude psihične krize vključil in bil aktiven tudi v sklopu različnih strokovnih dejavnosti, ki jih izvaja Altra (npr. urednikovanje biltena Svetilnik).

Nenad Mlakar, član in bivši uporabnik nevladne organizacije Projekt Človek, z izkušnjo zasvojenosti. V društvu je aktiven kot laični delavec.

Nace Junkar, operni pevec, pevec zabavne glasbe in pedagog solopetja je iskreno spregovoril o zdravljenju depresije že v začetku svojega zdravljenja pred 21 leti in nas o njenih tegobah in zdravljenju osvešča tudi danes.

Na okrogli mizi nas je pozdravila tudi Melani Mekicar, ambasadorka zdravja na Ministrstvu za zdravje.

Dogodek je potekal v 6. 4. 2023 v prostorih ZRC SAZU (dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana).

 

Povezava do videoposnetka okrogle mize