Odziv boja, bega in zamrznitve

Ob zaznani ali pričakovani nevarnosti se sproži varovalno delovanje telesa (popolni stresni odziv) oziroma alarm, ki omogoča da je človek bolje pripravljen na boj ali beg, lahko pa tudi na otrplost, negibnost.

V telesu se pojavijo spremembe, ki povečajo naše zmožnosti, da:

  • se branimo pred izvorom nevarnosti (»boj«): občutimo jezo ali željo, da bi udarili, brcnili; iščemo krivca; imamo bolečine v želodcu, zategnjene mišice v čeljustih;
  • pobegnemo pred nečim nevarnim (»beg«): občutimo nemir, tesnobnost, ujetost; plitvo dihamo; iščemo omamo ali kakršno koli drugo dejavnost, da se ne bi soočili s stresnim dogodkom;
  • ostanemo negibni, da nas izvor nevarnosti ne more zaznati (»otrplost«, »negibnost»): ostanemo brez teksta, ne moremo se premikati; občutimo težo, zataknjenost; imamo povišan ali znižan utrip srca.

Pri anksioznih motnjah se človek boji nečesa, kar v resnici ni nevarno ali pa je nevarno mnogo manj kot si predstavlja. Sproži se t.i. lažni alarm, ki izzove varovalno delovanje telesa. Pri anksioznih motnjah se odziv v obliki bega ali zamrznitve (zelo redko boja) sproža in vztraja v telesu brez realih zunanjih nevarnosti, neprijetna čustvena ter telesna napetost pa sta stalno prisotni in človek nad njima nima nadzora. Pri otrocih in mladostnikih, ki jih je strah večkrat vidimo odzive boja (kričijo, zmerjajo, otepajo okrog sebe idr.). Odrasli, ki jih je strah, največkrat razvijejo odzive bega in zamrznitve, redkeje boja.

Odzivi na povišano tesnobo in strah Primer odziva na pravi alarm Primer odziva na lažni alarm

 

Tako se ne bova pogovarjala. Zame je žaljivo.

Nobeden me ne razume. Če ne bi bilo mene, bi naša družina propadla, saj ni nobenemu mar za ničesar. Za vse sem sama.

BOJ

Vozi se s svojim kolesom, tale je moj.

Najhujši starši ste. Ne smem na koncert, pa sem obljubila, da pridem. Samo jaz bom manjkala.

 

Medved. Bežimo!!!

Nisem šel na izpit. Preveč se bojim. Tam mi bo odpovedalo srce.

BEG

Ti fantje so močnejši, ne bom se tepel z njimi.

Nikoli nič ne rečem na sestanku. Kaj če se osmešim?

 

Ostal sem brez teksta. Očitno me je presenetil.

Ostal sem brez teksta, kaj če se to ponovi na naslednjem sestanku?

ZAMRZNITEV

Kar iz rok mi je vse padlo. Še dobro, da se ni nič razbilo.

Kar iz rok mi je vse padlo? Joj, kako sem se osramotila?

Tekom življenja se z izkušnjami in opazovanjem drugih naučimo, česa se je potrebno bati. Naučimo se lahko prav ali pa narobe. Pri anksioznih motnjah se človek nauči narobe – boji se nečesa kar v resnici ni nevarno ali pa je nevarno mnogo manj. To je lažni alarm. V osnovi anksioznih motenj je, da ljudje doživljajo lažne alarme. Ocenjujejo, da je nekaj bolj nevarno, bolj narobe, kot v resnici je ali pa mislijo, da je nekaj nevarno pa v resnici ni. Zato se sproži stresni odziv v obliki boja oziroma bega oziroma zamrznitve.

Lažni alarm je najprej vezan na določene okoliščine, potem pa se vzpostavi še lažni alarm na lastne telesne odzive. Velikokrat je človeku popolnoma nerazumljivo, zakaj se je telo odzvalo tako zelo burno, zato se prične bati lastnih telesnih odzivov, ki pa so povsem normalni. Na nevarnost se odzovemo tako, da se pred njo zaščitimo. Naše telo je sposobno v delčku sekunde pripraviti in izvesti odziv boja, bega ali zamrznitve. Telo se odzove vedno enako – ne loči ali je alarm pravi ali lažni. Za telo zadostuje, da možgani neko okoliščino zaznajo kot nevarno.