Postavitev diagnoze bipolarne motnje razpoloženja

Diagnozo bipolarne motnje razpoloženja včasih postavi izbrani splošni zdravnik, večinoma pa jo postavi psihiater. Diagnozo psihiatri postavijo glede na kriterije, ki jih opredeljuje Mednarodna klasifikacija bolezni. Samo opis depresivnih obdobij ne zadošča. Za vrsto bipolarne motnje razpoloženja je potrebno poznati obdobja povišanja razpoloženja in jih ustrezno opredeliti, da se ugotovi, katera bipolarna motnja je prisotna. Izbor zdravil je namreč prilagojen vrsti bipolarne motnje razpoloženja.

Znano je, da ljudje tudi 10 let in več ne dobijo prave diagnoze, pa čeprav imajo resne težave. Najpogostejši razlogi za pozno postavitev prave diagnoze so:

Človek sploh ne obišče zdravnika, saj meni, da z njim ni nič narobe. Možno je, da so njegova nihanja razpoloženja tako blaga, da niti niso moteča, na primer pri ciklotimiji.
Človek obišče psihiatra, ko je v depresiji, ima panične napade, razvije zlorabo oziroma odvisnost od psihoaktivnih snovi. Vse naštete motnje prikrijejo bipolarno motnjo razpoloženja. Človek psihiatru poroča samo o trenutni težavi in ne omenja nihanj razpoloženja v preteklosti. Depresivne motnje je veliko pogostejša motnja kot bipolarna motnja razpoloženja, zato je prvo obdobje depresije večkrat povezano z depresivno motnjo in manjkrat z bipolarno motnjo razpoloženja. Na bipolarno depresijo psihiater pomisli, kadar gre za globoko in dolgotrajno depresijo pri mlajšem človeku, antidepresivi pa so brez učinka. Tudi zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi je pogosta in ljudje radi pripišejo svoje težave prav posledicam zlorabe psihoaktivnih snovi.
Človek je napoten v psihiatrično bolnišnico v stanju, ko ima povsem prekinjen stik z resničnostjo zaradi blodenj in halucinacij ter se neustrezno vede. Postavi se sum na shizofrenijo in tako se lahko spregleda bipolarna motnja razpoloženja.

Svojci in ljudje, ki posameznika dobro poznajo skozi več let lahko bistveno pripomorejo k zgodnejši in boljši diagnostiki, s tem pa zgodnejšemu ustreznemu zdravljenju. Zato je pomembno, da psihiater pridobi informacije tudi od bližnjih.

Nazaj Naprej