22.  Ambivalenten stil navezanosti

Ambivalenten stil navezanosti razvijejo tisti otroci, katerih skrbniki so prisotni, vendar niso zanesljivi. Ko so navzoči, so to vselej predvsem s svojimi občutki in potrebami (npr. telesni stik z otrokom nastane iz potrebe skrbnika, ne otroka). Kadar je v odnosu med skrbnikom in otrokom veliko takšnih izkušenj, si jih otrok osmisli s prepričanjem »jaz nisem v redu, drugi so v redu«.

Značilnosti odrasle ambivalentno navezane osebe so:

  • preokupiranost (preobremenjenost) z odnosi,
  • želja dobiti več, kot je mogoče,
  • idealiziranje (olepševanje) odnosov,
  • samospoštovanje je zelo odvisno od drugih,
  • strah pred izgubo drugega onemogoča snovanje globljih odnosov,
  • dajanje drugim in skrivanje lastnih potreb,
  • nezmožnost zaupati, da je nekomu mar za njih,
  • nagnjenost k zasvojenosti.