29.1  Najpogostejše duševne motnje, ki so pridružene osebnostnim motnjam

Najpogosteje so osebnostnim motnjam pridružene naslednje duševne motnje:

- S stresom povezane motnje

Osebe z izkušnjo osebnostne motnje so ranljive na poseben način  – težko se prilagajajo in pričakujejo, da se bo okolica prilagodila njim. To se ne zgodi, zato so pogosteje v stresu kot je splošna populacija. Imajo več težav pri šolanju, na delovnem mestu, v odnosih s prijatelji in svojci. Zavedajo se, da se soočajo s težavami, a jih ne povezujejo z lastnimi odločitvami in ravnanji. Z leti se jim nabere vrsta slabih izkušenj in izgub. V času stresa, izgube bližnjih odnosov ali službe so še posebej ranljive in takrat je povečano tveganje za samomorilno vedenje.

- Motnje razpoloženja

Številni stresi in izgube so dejavnik tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj. Depresija in anksiozne motnje pri ljudeh z izkušnjo osebnostne motnje trajajo dlje in imajo resnejši potek.

- Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi

Pri osebah z izkušnjo osebnostne motnje je pogosta zloraba psihoaktivnih snovi in zasvojenost. Ti ljudje doživljajo visoke stopnje nelagodja, nesreče in nezadovoljstva, saj življenje ni takšno, kot si ga sami želijo. Uteho najdejo v različnih psihoaktivnih snoveh in dejavnostih, ki zasvojijo. To jim prinaša kratkotrajno korist na račun dolgotrajne škode. Težave se samo še krepijo.

Obravnava pri psihiatru ni vedno najbolj uspešna, saj psihiater obravnava pridružene duševne motnje, za samo obravnavo osebnostne motnje pa je potrebna bolj pogosta in poglobljena psihoterapija. Hkrati pa je pri osebah z izkušnjo osebnostne motnje pričakovati, da bodo pri obravnavah slabše sodelovale, se bodo hitro naveličale, prekinile obravnavo že po manjšem izboljšanju ali pa se bodo s psihiatrom ali psihoterapevtom sprle zaradi nestrinjanja.

Najbolj učinkovito je svetovanje glede obvladovanja stresa na tak način, da ne prinese dodatnih nevšečnosti.

NazajNaprej