4.1  Odstopanja v mišljenju, čustvovanju, vedenju in odnosih

Vsakdo se lahko najde in prepozna v posameznih lastnostih ali skupku lastnosti (prevladujočem načinu mišljenja, čustvovanja, odzivanja, tipu vedenja, zaznavanja in delovanja v socialnih odnosih), značilnem za osebnostno motnjo, vendar to še ne pomeni, da ima motnjo. Postopek prepoznavanja in določanja, tj. diagnostike osebnostnih motenj, je zapleten in dolgotrajen. Posebej sta pomembna vidik funkcionalnosti v življenjskem okolju in vidik subjektivnega počutja. Za lažje predstavljanje bomo orisali nekatere primere odstopanj v mišljenju, čustvovanju, vedenju in medosebnih odnosih.

Odstopanja v mišljenju se kažejo v načinih, kako človek razlaga različne okoliščine in kako pogosto uporablja miselna popačenja. Vidna so v tem, kako prepoznava svojo vlogo v svetu, kako opredeljuje svojo in odgovornost drugih ter kako se spoprijema z različnimi izzivi.

Človek z odstopanji v mišljenju je lahko npr. prepričan, da ima samo on prav in lahko mimo potreb drugih uveljavlja svojo voljo. Lahko pa ima nestanovitno samopodobo in ima enkrat ena, drugič druga prepričanja, verjame npr., da so nekateri ljudje izključno dobri, potem pa jih zaradi kakšne nepomembne zadeve nenadoma uvidi kot povsem slabe.

Odstopanja v čustvovanju se izražajo s čustvi, s katerimi se človek odziva na različne zunanje okoliščine ali na svoja razmišljanja. Čustveni odzivi so lahko zelo burni ali jih sploh ni, čeprav bi jih lahko pričakovali. Človek se lahko odzove tudi s povsem nepričakovanimi in glede na okoliščine pogosto neprimernimi čustvi.

Odstopanja v vedenju se odražajo z zelo družabnim ali samotarskim življenjem in burnimi nepremišljenimi odzivi. Nad svojim vedenjem lahko človek izgubi nadzor in se vede neustrezno, tudi nasilno. Odstopanja v vedenju se kažejo npr. tudi tako, da človek ne stori tistega, kar bi moral oz. se od njega pričakuje (ne zaščiti sebe ali svojih otrok). Včasih se ta odstopanja izrazijo v nepremišljenih dejanjih, kot so nepremišljene poslovne odločitve, zloraba psihoaktivnih snovi, nepremišljeno nakupovanje, igranje na srečo, nevarna vožnja itd. Odstopanja v odnosih z drugimi se kažejo z odnosi, ki so hladni, odmaknjeni ali pa močni in burni. Posameznik, ki so mu diagnosticirali osebnostno motnjo, lahko ne upošteva čustev, dostojanstva in svobode drugega človeka.

Odstopanja v odnosih so odraz odstopanj v mišljenju, čustvovanju in vedenju.

NazajNaprej