Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Razumevanje anksioznosti kot pomembnega psihološkega sporočila

Anksioznost je sestavni del človeškega življenja in ima pomembno vlogo pri našem preživetju. Po besedah Enrica Gnaulatija je človek po naravi »anksiozna vrsta«, saj se je skozi evolucijo razvila težnja, da prej pričakujemo nevarnost tam, kjer je morda ni, kot pa spregledamo resnično grožnjo. Takšna naravnanost je našim prednikom omogočala večjo možnost preživetja, saj jih je spodbujala k previdnosti in zaščitnemu vedenju. Strah pred kačami, pajki, višino, zaprtimi prostori ali neznanci je imel nekoč pomembno prilagoditveno vrednost, čeprav se danes pogosto kaže predvsem kot neprijetna izkušnja.

Gnaulati opozarja, da je v sodobni družbi diagnosticiranje anksioznih motenj v porastu. Po njegovem mnenju obstaja nevarnost, da običajne in pričakovane oblike anksioznosti vse pogosteje razumemo kot bolezenska stanja. Takšen pristop lahko vodi v pretirano medikalizacijo običajnih čustvenih odzivov, pri čemer se anksioznost obravnava predvsem kot motnjo, ne pa kot običajen del človekovega doživljanja.

Poseben pomen anksioznosti Gnaulati vidi v njenem sporočilnem značaju. Meni, da anksioznost ni zgolj neprijetno čustvo, ki ga je treba odpraviti, temveč lahko posameznika opozarja na pomembne neizpolnjene potrebe ali notranja nesoglasja. Občutki tesnobe lahko nakazujejo, da človek zanemarja svoje vrednote, ustvarjalnost, potrebo po smislu, kakovostnih odnosih ali osebnem razvoju. V tem smislu anksioznost predstavlja pomemben vir informacij o posameznikovem življenju in lahko spodbuja spremembe, ki vodijo k večjemu zadovoljstvu in osebni izpolnitvi.

Gnaulati svojo razlago ponazori tudi s primeri iz klinične prakse. Opisuje posameznike, pri katerih panični napadi niso bili posledica naključnega dogajanja, temveč so odražali potlačene strahove, jezo ali druga močna občutja, ki jih niso prepoznali ali izrazili. Ko so skupaj s terapevtom raziskali dejanske vzroke svojih občutkov, se je njihova anksioznost zmanjšala. To po Gnaulatijeve mnenju kaže, da je pomembno razumeti pomen anksioznosti, ne pa zgolj odpravljati njenih znakov.

Poleg notranjih nesoglasij lahko anksioznost izhaja tudi iz neskladja med posameznikovo osebnostjo in pričakovanji okolja. Gnaulati kot primer navaja introvertirane ljudi, ki živijo v družbi, ki bolj ceni ekstravertiranost. Če posameznik zanemarja svojo potrebo po samoti, poglobljenih odnosih ali mirnejšem načinu življenja ter se nenehno prilagaja zunanjim pričakovanjem, lahko doživlja anksioznost. V takšnih primerih je rešitev predvsem sprejemanje lastnih osebnostnih značilnosti in prilagajanje življenjskega sloga svojim potrebam.

Gnaulati kritično opozarja tudi na sodobne pristope, ki anksioznost razumejo predvsem kot motnjo, ki jo je treba z zdravili ali določenimi terapevtskimi tehnikami čim hitreje odpraviti. Čeprav priznava, da imajo takšni pristopi svoje mesto, meni, da lahko ob tem izgubimo razumevanje dejanskega pomena anksioznosti. Če človek prezre sporočilo, ki ga prinaša tesnoba, lahko zamudi priložnost za globlje razumevanje samega sebe in za trajnejše življenjske spremembe.

Gnaulati anksioznost zato razume kot pomemben del človekovega psihološkega delovanja. Namesto da bi jo vedno razumeli kot motnjo, jo vidi kot opozorilo, da je v posameznikovem življenju nekaj, kar zahteva pozornost, spremembo ali boljše razumevanje. Takšen pogled poudarja pomen poslušanja lastnih občutkov ter iskanja njihovega globljega pomena, saj lahko prav to vodi do bolj kakovostnega in izpolnjujočega življenja.

Vir: Gnaulati, E. (2018, December 15). The Meaningfulness of Anxiety. Mad in America. https://www.madinamerica.com/2018/12/the-meaningfulness-of-anxiety/

<< Nazaj na zanimivosti o anksioznosti