V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Posttravmatska stresna motnja (PTSM) ni le psihološka posledica izpostavljenosti hujšemu stresnemu, se pravi travmatičnemu dogodku, temveč je lahko povezana tudi z dolgoročnimi biološkimi spremembami v možganih. Nedavna raziskava med reševalci in delavci, vključenimi v obnovo po napadih na Svetovni trgovinski center (ang. World Trade Center – WTC), je pokazala, da so imeli udeleženci raziskave s PTSM statistično pomembno, v povprečju za 3,1 leta “starejše” možgane od svoje kronološke starosti, medtem ko so imeli udeleženci brez PTSM možgane v povprečju za 0,4 leta “mlajše” od svoje kronološke starosti.
Pospešeno staranje so raziskovalci analizirali z magnetnoresonančnim slikanjem (magnetic resonance imaging – MRI) možganov in posebnim računalniškim modelom, ki je iz tridimenzionalnih MRI posnetkov ocenil t. i. možgansko starost. “Starejši” možgani se niso kazali kot en sam očiten klinični znak, temveč kot vzorec možganskih strukturnih sprememb. Višja možganska starost je bila povezana predvsem z večjo prostornino možganskih prekatov in možgansko-hrbtenjačne (cerebrospinalne) tekočine, kar je značilno za zmanjšanje možganske mase oziroma krčenje možganskega tkiva.
Ugotovitve kažejo, da je PTSM pomemben dejavnik tveganja za pospešeno možgansko staranje, še posebej pri ljudeh z daljšo izpostavljenostjo travmatičnim dogodkom. Zato PTSM ne moremo razumeti zgolj kot težavo v duševnem zdravju, za katero so značilni znaki, kot so vsiljivi spomini na travmatični dogodek, izogibanje občutkom, ki spominjajo nanj, povečana budnost, nespečnost in čustvena stiska, temveč tudi kot stanje, ki se lahko dolgoročno odraža tudi v možganskih sistemih, povezanih s stresom, uravnavanjem čustev in delovanjem spomina, pozornosti ter mišljenja.
Vir: MRI signature of brain age underlying post-traumatic stress disorder in World Trade Center responders. Transl Psychiatry 16, 23 (2026). Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41398-025-03769-7.pdf