Velika depresivna motnja oz. klasična depresija je najpogostejša duševna motnja, ki se lahko pojavi v zelo raznolikih življenjskih okoliščinah, med drugim tudi po porodu. Marsikdo meni, da se poporodna depresija pojavi le pri ženskah, ki si otrok niso želele ali pa so nenamerno zanosile, a temu ni tako. Poporodna depresija je zelo pogosta, saj se pojavi pri približno 15 odstotkih žensk po porodu. Pojavi pa se lahko tudi pri ženski, ki si je celo življenje želela postati mama. Znanost ne zna točno pojasniti, zakaj se v poporodnem stanju poveča verjetnost za pojav depresije, vsekakor pa pri tem sodeluje več različnih dejavnikov. Porod je izredno naporen in pogosto dolgotrajen dogodek, ki ga spremljajo številne hormonske spremembe, izčrpanost in pomanjkanje spanca. Sam porod lahko ženska doživi kot močan stresor, obenem pa je za par lahko stresen tudi prehod v vlogo starševstva, ki s seboj prinaša kopico novosti, negotovosti in potrebe po življenjskih prilagoditvah.
Za poporodno depresijo so značilni huda žalost, jokavost, napetost, izčrpanost in pomanjkanje energije. V medicini jo obravnavamo kot klasično depresijo, torej s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije, zato je pomembno, da jo razločujemo od poporodne otožnosti.
Poporodna otožnost je izredno pogosto in kratko trajajoče stanje potrtosti, ki se pojavi pri približno 80 odstotkih mladih mam. To prehodno stanje simptomov blage depresije je povsem običajen odziv na stres in spremembe, ki jih prinese porod, in praviloma izzveni v roku dveh ali treh tednov. Za poporodno depresijo pa je značilna huda žalost, poporodno otožnost pa pogosto spremlja razpoloženje, ki niha od žalosti do intenzivnega veselja. Če simptomi vztrajajo dlje oz. se še stopnjujejo, je nujno potreben obisk pri zdravniku, ki lahko preveri, če gre slučajno za poporodno depresijo in ne le za otožnost.
Pri postavljanju diagnoze so zdravniki in psihologi zelo previdni, saj poznamo tudi druga poporodna stanja, ki zahtevajo drugačno obravnavo, kot je npr. poporodna psihoza. V tem primeru je prav tako lahko prisotna depresivnost, hkrati pa jo spremljajo še hitro nihanje razpoloženja, halucinacije, bizarna prepričanja in paranoja. To stanje je lahko izredno nevarno tako za mamo kot otroka, je pa na srečo redkejše kot poporodna depresija, saj prizadene le 0,2 odstotka mladih mam.
Velja omeniti tudi, da poporodna depresija ne prizadene le žensk, temveč se lahko pojavi tudi pri očetih. Raziskave so pokazale, da lahko v času po porodu tudi pri moških pride do hormonskih sprememb. Očetje se morajo namreč prilagoditi na očetovsko vlogo, kar lahko spremljajo občutki preobremenjenosti, anksioznosti, obupa in krivde. Številni moški imajo občutek, da morajo takoj postati popolni očetje, navdušeni nad vsemi vidiki starševstva, čeprav je to seveda dolgotrajen proces življenjskih prilagoditev, v katerem partnerja skupaj ugotavljata, kako vzpostaviti novo družinsko dinamiko in dobro počutje.
Poporodno depresijo spremlja velika mera stigme in sramu, saj imajo tako mlade mame kot očetje pogosto občutek, da so po rojstvu otroka dolžni izžarevati srečo in z vsemi deliti prikupne anekdote o svojem malčku. Dejstvo pa je, da je to eno najnapornejših obdobij, ki ga pogosto spremljata telesna in čustvena izžetost pa tudi občutja žalosti. Če so ti občutki premočni, oz. trajajo predolgo časa, je vredno obiskati zdravnika, saj so metode zdravljenja poznane, dostopne in učinkovite. Družini lahko hitro pomagajo, da se ustali v nov in prijeten vsakdan.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
