Biti študent prvega letnika fakultete v času pandemije je v primerjavi z obdobjem pred pandemijo kar dvakrat povečalo verjetnost za pojav klinične depresije. Tudi nekateri zaščitni dejavniki, ki študente sicer varujejo pred depresijo, so se v času pandemije izkazali za neučinkovite.
Nedavna raziskava je preučevala vpliv pandemije kovida-19 na obvladovanje stresa, kakršnega študentje ponavadi doživljajo med prvim letom študija.
Raziskava je del obsežne študije, ki je zajemala večletno longitudinalno preučevanje duševnega zdravja, genetike, osebne anamneze, telesne dejavnosti in spanja skupin študentov prvega letnika. Z analizo genetskih variacij so pri vsakem študentu izračunali individualno tveganje za pojav depresije (ITD).
Študentje in študentke z visokim ITD so v obdobju pred pandemijo imeli večje tveganje za pojav depresije kot njihovi študijski kolegi. Vendar pa so z izbruhom pandemije tveganja, povezana z genetiko, postala manj pomembna. Za študente, ki so imeli nizek ITD, je bila med pandemijo verjetnost, da bodo razvili depresijo, še vedno nizka, kar pa ni veljalo za njihove vrstnice. Splošno tveganje za skupino študentov in študentk z visokimi rezultati ITD pa se v primerjavi z obdobjem pred pandemijo ni bistveno spremenilo.
Raziskava je ugotovila, da pandemija ni le povečala pojavnosti depresije pri študentkah, temveč tudi čas trajanja ter ponavljanje epizod. Ne glede na genetski profil, so imele študentke, katerih prvo leto študija na fakulteti se je začelo med pandemijo leta 2020, osemkrat večje tveganje za pojav simptomov ponavljajoče se depresije, ki so trajali vse študijsko leto in vztrajali tudi v poletnih mesecih, v primerjavi s študentkami, ki so študij začele pred pandemijo.
Študija je pokazala na »psihološko odporne« posameznike, ki kljub genetskim tveganjem za pojav depresije te niso razvili, čeprav so bili v času pandemije prav tako študentje prvega letnika. Toda ko je postalo doživljanje stresa preveč intenzivno, tudi genetska odpornost ni bila dovolj za zaščito pred stresom, kar je še posebej veljalo za študentke.
Raziskovalci so na podlagi svojih ugotovitev razvili posebno orodje, imenovano »Affect Score«, ki združuje odgovore iz različnih standardiziranih vprašalnikov za oceno duševnega zdravja, in izdelali psihološki profil, ki bo lahko v pomoč visokošolskim ustanovam za oblikovanje strategij pri zagotavljanju več psihosocialne podpore tistim študentom, ki so najbolj ranljivi. Presejalni test bi lahko uporabili tudi v splošnem prebivalstvu, vendar so pred tem potrebne še dodatne raziskave.
Vir:
Genetic 'protection' against depression was no match for pandemic stress, dostopno na https://www.sciencedaily.com/releases/2023/12/231211200130.htm
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
