Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Zgodovinska preobrazba pojma melanholije od antike do moderne psihiatrije

Melanholija je zgodovinsko gledano bistveno širši pojem kakor depresija. V klasični tradiciji je bila izvorno povezana s hipokratsko humoralno teorijo, ki jo je Galen pozneje korenito preoblikoval ter je označevala bodisi določeno telesno-duševno zgradbo oziroma temperament bodisi bolezensko stanje, povezano z žalostjo, strahom, obsesijami in drugimi duševnimi težavami, lahko tudi z blodnjavim mišljenjem. Depresija pa je sodobnejša in za zdravstveni sistem bolj uporabna klinična kategorija, opredeljena predvsem z diagnostičnimi merili, kot so trajanje motnje, značilen sklop simptomov in stopnja funkcionalne prizadetosti.

Depresija v sodobnem kliničnem pomenu označuje trajnejšo motnjo razpoloženja oziroma izgubo zanimanja ali zmožnosti doživljanja ugodja, praviloma večino dneva skoraj vsak dan vsaj dva tedna. Spremljajo jo simptomi, kot so utrujenost, motnje spanja in teka, občutki ničvrednosti ali krivde, psihomotorična upočasnjenost ali po drugi strani agitacija, težave s koncentracijo in samomorilne misli. Za klinično opredelitev je bistveno tudi to, da takšno stanje močno prizadene posameznikovo vsakdanje delovanje.

Glavni premik v smeri pripisovanja bolezenske narave melanholičnemu razpoloženju in z njim povezanih duševnih ter vedenjskih znakov se je zgodil na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Pri Pinelu in Esquirolu, dveh ključnih predstavnikih zgodnje psihiatrije, melanholija postane predvsem diagnostična kategorija, ki označuje delno blaznost oziroma motnjo presoje, omejeno na določen predmet, pri kateri je lahko, ne pa nujno, navzoča tudi izrazita žalost. Šele v drugi polovici 19. stoletja se postopoma uveljavi pomemben obrat v diagnostični klasifikaciji: melanholija je razumljena predvsem kot motnja razpoloženja oziroma čustvenega stanja, medtem ko so blodnje vse bolj razumljene kot drugotni pojav, ki je posledica motnje razpoloženja.

Prehod od melanholije k depresiji je okoli leta 1900 doživel novo razumevanje in s tem diagnostično-klasifikacijsko preobrazbo. Kraepelin je melanholijo v veliki meri podredil širši kategoriji manično-depresivne norosti, v okviru katere ni več nastopala kot povsem samostojna bolezen, temveč kot depresivna faza znotraj širšega patološkega čustvenega, vedenjskega in mišljenjskega sklopa simptomov. Adolf Meyer pa je izrecno predlagal, naj se izraz melanholija opusti in nadomesti z izrazom depresija, ker je ta z opisnega vidika primernejši in manj teoretsko obremenjen.

Če povzamemo, je do tega, da podobno razpoloženjsko stanje, ki so ga v nekaterih intelektualnih, umetniških in kulturnih tradicijah antike, renesanse in romantike povezovali z genialnostjo, izjemno občutljivostjo ali ustvarjalnim samoopazovanjem, danes razumemo kot depresijo in kot patološko, prišlo predvsem zaradi spremembe spoznavnoteoretskega okvira v 19. in 20. stoletju. Znotraj tega okvira je dolgotrajno žalostno razpoloženje oziroma razpoloženje, ki je nesorazmerno glede na življenjski kontekst, postalo predmet psihiatrične diagnostike in terapevtske intervencije. K temu premiku je prispevalo več med seboj povezanih procesov: vključitev melanholije v nov biomedicinski patološki model diagnosticiranja neobičajnih človeških vedenj; razvoj psihiatričnih azilov, zakonodaje, centraliziranih administrativnih sistemov in statističnega beleženja, ki so omogočili standardizacijo diagnoz. Poleg tega pa še utrditev določenih kliničnih znakov, zlasti samomorilnosti, upočasnjenosti, izgube zanimanja in občutka obupa brez določenega predmeta ali jasnega vzroka, ki so obveljali za tipično sliko bolezni. Pripisovanje bolezenskega značaja dolgotrajnemu žalostnemu razpoloženju zato ni bila posledica enega samega znanstvenega odkritja, temveč rezultat širših družbenih in zakonodajnih sprememb ter novega medicinskega, institucionalnega in klasifikacijskega režima, ki je določena razpoloženjska stanja začel obravnavati kot predmet strokovne diagnoze in zdravljenja.

Vira:

– Jansson, Asa. From Melancholia to Depression: Disordered Mood in Nineteenth-Century Psychiatry. Cham: Springer International Publishing, 2021.

– Kendler, Kenneth S. »The Origin of Our Modern Concept of Depression – The History of Melancholia From 1780–1880: A Review.« JAMA Psychiatry 77, no. 8 (2020): 863–68.

<< Nazaj na zanimivosti o depresiji