Sezonska ali zimska depresija

Sezonsko razpoloženjsko motnjo, znano tudi kot sezonska ali zimska depresija, uvrščamo med atipične depresivne motnje. Zanjo je značilno vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj sončne svetlobe. Sezonska depresija se spomladi ali poleti navadno umakne. Z njo se sreča od 4 do 6 odstotkov populacije. Njena pogostnost se razlikuje tudi glede na zemljepisni položaj bivanja: v skandinavskih državah je pogostejša (do 10 odstotkov) kot pa v južnejših državah (1 do 2 odstotka populacije). Tovrstna motnja je pogostejša pri ženskah in pri mlajših osebah.

Najpomembnejši diagnostični kriterij za razlikovanje med zimsko in tipično depresijo je, da se zimska depresija pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se s prihodom spomladanskih sončnih dni v mesecu marcu. Za diagnozo sezonska depresija se mora ta vsaj dvakrat zapored ponoviti v enakem časovnem obdobju.

Zimska depresija se od običajne depresije razlikuje po večji potrebi po hrani (predvsem po sladkem) in spanju. Najpogostejši znaki sezonske depresije so še:

• občutek brezupa in nemoči večino dneva,
• izguba zanimanja za stvari, ki so nekoga včasih veselile,
• povečana potreba po spanju in težko ohranjanje budnosti,
• pomanjkanje energije in zanimanja za večino stvari,
• težave z osredotočenjem,
• občutek tesnobe in razdraženosti ter težave z obvladovanjem stresa,
• nepripravljenost sodelovati z drugimi in velika želja po samoti,
• zmanjšanje spolne želje,
• hrepenenje po sončni svetlobi,
• napadi lakote in neobvladljiva želja po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati.

Prva pomoč pri zimski depresiji sta sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti na svežem zraku, zlasti podnevi. Priporoča se:

• uživanje jedi, bogatih z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. Obenem je nujno uživati čim manj beljakovin ter več svežega sadja in zelenjave.
• gibanje na prostem pomembno prispeva k dvigu ravni serotonina. Dovolj je že pol ure sprehoda na dan – najbolje opoldne, saj je takrat svetloba najmočnejša.
• nadziranje spalnega cikla. Stroka priporoča tudi zgodnje vstajanje ob koncu tedna, saj je ljudem, ki obolijo za sezonsko depresijo, tako na voljo več časa, ki ga lahko preživijo na prostem. Vreme pri tem niti ne igra pomembne vloge, saj v oblačnem vremenu lahko raven svetlobe doseže vrednost deset tisoč luksov, medtem ko raven svetlobe v sončnem vremenu lahko preseže celo vrednost nekaj sto tisoč luksov.
• druženje. Čeprav je želja po samoti pri osebah s sezonsko depresijo velika, je pomembno, da se ne osamijo in izogibajo ljudem ter druženju, še posebej s tistimi, ki imajo pozitiven pogled na svet.
• uporaba eteričnih olj. Razpoloženje je možno izboljšati tudi z eteričnimi olji, ki se jih doda v toplo kopel ali se z njimi odišavi prostor. Bergamotka, geranija in jasmin imajo antidepresivni učinek, kamilica in sivka pomirjata in sproščata.
• zelo učinkovita pomoč pri tej obliki depresije je tudi svetlobna terapija s pomočjo posebne luči, ki oddaja spekter, podoben sončni svetlobi. Taka terapija je tudi osnovna oblika zdravljenja.

Če so simptomi zimske depresije močni in vztrajni in če različne oblike samopomoči ne pomagajo, je nujno poiskati strokovno pomoč.

<< Nazaj na zanimivosti o depresiji