Za zdravljenje duševnih motenj, kot je depresija, se poleg najbolj uveljavljenega sodobnega medicinskega modela (medikamentozno zdravljenje simptomov) vedno bolj uveljavljajo alternativne možnosti. V zadnjem času svetovna (raziskovalna) stroka (ponovno) ozavešča o potencialu terapevtskih učinkov psihoaktivnih snovi.
Raziskovanje terapevtskih potencialov t. i. psihedelikov sicer sega že v sredino prejšnjega stoletja, vendar se je v 70. letih ustavilo zaradi nenadzorovane uporabe teh snovi izven terapevtskih okoliščin ter t. i. politične vojne proti drogam. V njej so bile tudi psihedelične substance uvrščene na seznam prepovedanih drog, kljub že takratnim dokazom o njihovih zdravilnih učinkih. Raziskave na tem področju so v tujini v zadnjih dvajsetih letih v porastu, ne le v sklopu psihoterapije, temveč tudi na področju medicine, psihiatrije ter nevroznanosti. Tudi na slovenskih tleh se posledično vse več piše in govori o tem.
Pri zdravljenju depresije sta med psihedeliki svoj preboj dosegla psilocibin, ki ga najdemo v laično poimenovanih »čudežnih« ali »norih« gobah, in njegov derivat psilocin. Psilocibin je naravna snov, ki je prisotna v več kot dvesto vrstah gob, večinoma iz rodu Psilocybe. Izkazalo se je, da zaužitje te snovi sprosti možgane ljudi s (hudo) depresijo na edinstven način. Sodobna psihiatrija depresijo zdravi predvsem s pomočjo antidepresivov (uveljavljena farmakološka zdravila), ki pa imajo zapoznel učinek, pri nekaterih osebah, odpornih na medikamente, pa tudi omejeno delovanje ter pogosto neprijetne stranske učinke. Medtem ko običajni antidepresivi začnejo učinkovati počasi, je za kvaliteten učinek psilocibina, tj. izboljšanje psihofizičnega stanja oseb, ki trpijo za depresijo, zadovoljivih že nekaj odmerkov (2-3). Prav tako naj bi bila korist psilocibina za depresivne osebe dolgotrajnejša.
Ko omenjamo terapevtsko uporabo psilocibina, govorimo o nadzorovanem in varnem okolju pod vodstvom za to usposobljenih kliničnih strokovnjakov in terapevtov. Vsekakor se priporoča, da je oseba, ki trpi za depresijo, vključena v redno psihoterapevtsko obravnavo, saj sta poleg seanse zaužitja psilocibina (ki predstavlja eno od metod psihoterapevtskega pristopa) enako pomembni tudi priprava in integracija izkušnje, ki je navadno drugačna od resničnosti, ki je je oseba navajena, v kateri živi, jo doživlja kot referenčno. Zaužitje gob lahko povzroči spremembo zaznave, halucinacije in evforijo, katerih učinki trajajo do šest ur (ali več ali manj je odvisno od človeka). Zgodijo se lahko pomembni uvidi, ki so terapevtsko nadvse prijetni, ali pa pride do skrajno neprijetne izkušnje, npr. ponovitve travme, ki ima svoj globlji, morda sprva nerazumljen pomen oz. namen. Pri depresiji se možgani »zataknejo« v določen način razmišljanja. Psilocibinska terapija pomaga, da možgani postanejo bolj prožni, ustvarjajo se nove povezave in s tem uvidi. Pri težjih oblikah depresivne motnje, kjer ljudem druge oblike zdravljenja niso pomagale, psilocibin sproži spremembe v samozavedanju, zviša ozaveščanje o svojem okolju, o svojih medosebnih odnosih, mislih ter čustvih, občutkih – ki pogosto predstavljajo disfunkcionalne življenjske vzorce. S tem človeka nagovarja v spremembe, ki vodijo v kvalitetnejše življenje.
Ker gre za psihoterapevtski učinek, se ljudje pogosto soočijo s svojimi največjimi strahovi, neprijetnimi občutki, dogodki iz svojih zgodnjih razvojnih faz ali spominom na življenje svojih prednikov (t. i. transgeneracijska travma), jih ozavestijo in šele nato se začne predelovanje težav, ki so jih pripeljale v depresivno stanje. Prava pot pogosto ni najlažja pot. Tako kot psihoterapija ni neusmerjen pogovor, kramljanje, temveč ima jasen cilj ali več njih (odvisno od človeka) in ni vedno prijeten, isto velja za psihedelični pristop v okviru psihoterapije.
Raziskave kažejo, da terapija s psilocibinom, ki je obvezno podprta z dolgotrajnim psihoterapevtskim procesom (psihoterapijo), prinaša blagodejne, tj. antidepresivne učinke (predvsem) osebam s hudo depresivno motnjo, ki pri nekaterih vztrajajo vsaj leto dni (oseba občuti pozitivne učinke tovrstne obravnave). Zaradi neposrednih učinkov, ki vztrajajo daljše obdobje, bi psilocibin utegnil postati novo alternativno (unikatno) zdravljenje za depresivne motnje, zlasti pri tistih, pri katerih različna zdravila niso pomagala. Trenutni dokazi o pozitivnih učinkih psihoaktivne snovi v čudežnih gobah torej kažejo na koristne, varne, učinkovite plati pri zdravljenju depresije pri ljudeh, kjer druge oblike odpovedo, čeprav so ti dokazi še vedno omejeni na majhno število kliničnih preizkusov.
V Sloveniji obstoječa zakonodaja zdravljenja s psihedeliki ne dopušča, saj so psihedelične snovi z največjim psihoterapevtskim učinkom, kot je psilocibin, uvrščene na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. Ne sme se namreč pozabiti, da tako kot na vseh področjih, tudi psihedelikov ni smiselno opisovati s superlativi, potrebno je opozoriti na znanstveni dvom, ne prehitevati z zaključki. Kajti zelo hitro lahko koristna oz. terapevtska uporaba zaide v zlorabo. Kljub vsemu pa je potencial terapevtskega učinka psilocibina in drugih t. i. rastlin učiteljic, kot se zdi na podlagi rezultatov raziskav iz tujine, premalo ozaveščen med ljudmi.
Viri:
Psilocibin za depresijo: Kaj morate vedeti - sl.medicinadepostgrado.com
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial - eSiNAPSA
Raziskava: Vpliv čudežnih gob na ljudi z depresijo - Svet kapitala
Psihedelične substance odpirajo nove možnosti zdravljenja duševnih motenj - STAznanost
Terapija s psihedeliki: “Človek mora priti do svojega koščka teme, da ga lahko predela" - RTV SLO
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
