Iščete strokovnjaka za pomoč v duševni stiski?

Študija kaže, da so lahko nekateri genetski vplivi na naše duševno zdravje izjemno stari

Ko pomislimo na neandertalce, si jih običajno predstavljamo kot davno izumrlo človeško vrsto, ki je živela v Evropi in zahodni Aziji pred več deset tisoč leti. Vendar njihova zgodba ni povsem zaključena. Genetske raziskave so pokazale, da so se naši predniki, zgodnji predstavniki vrste Homo sapiens, ob prihodu v Evrazijo križali z neandertalci. Zato imajo današnje populacije z večinoma neafriškim predništvom v genomu  približno 1-4 odstotke neandertalske DNK.

Prav vprašanje, ali ta starodavna genetska dediščina še vedno vpliva na naše zdravje, je zanimalo raziskovalce v študiji, v kateri so analizirali genetske podatke več kot 28.000 posameznikov evropskega porekla in jih povezali s podatki v njihovih zdravstvenih kartotekah. Njihov cilj je bil ugotoviti, ali so posamezne genske različice, podedovane od neandertalcev, povezane z določenimi telesnimi ali duševnimi značilnostmi sodobnih ljudi. Raziskovalci so poleg duševnega zdravja preučevali tudi vplive na kožo, imunski sistem, presnovo in nekatere druge zdravstvene značilnosti.

Rezultati na področju duševnega zdravja so bili še posebej zanimivi. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere neandertalske genske različice povezane z večjo verjetnostjo za pojav depresije, pa tudi z določenimi vedenjskimi vzorci. Med drugim so našli povezave z večjo nagnjenostjo h kajenju, kar bi lahko bilo povezano z delovanjem možganskih sistemov za nagrajevanje, motivacijo ali impulzivnost. Nekatere genske različice so bile povezane tudi z nevrološkimi in psihološkimi značilnostmi, ki vplivajo na posameznikovo doživljanje in vedenje.

Pomembno je poudariti, da raziskava ne dokazuje, da neandertalski geni povzročajo duševne motnje. Duševne motnje so zelo kompleksne in nanje vpliva veliko različnih dejavnikov – od številnih genov do življenjskih izkušenj, okolja, stresa in družbenih okoliščin. Posamezna genska različica pojasni le majhen delež tveganja ter lahko kvečjemu nekoliko poveča ali zmanjša verjetnost za določeno značilnost ali motnjo, nikakor pa sama po sebi ne določa, ali bo nekdo razvil duševno motnjo.

Študija je pomembna predvsem zato, ker kaže, da so lahko nekateri genetski vplivi na naše duševno zdravje izjemno stari. Del biološke raznolikosti, ki jo opazujemo pri ljudeh danes, je lahko posledica dogodkov, ki so se zgodili pred več deset tisoč leti. To pomeni, da lahko sledovi evolucijske preteklosti še vedno vplivajo na delovanje našega telesa in možganov.

Raziskava tako ponuja zanimiv vpogled v povezavo med evolucijo in duševnim zdravjem. Hkrati nas opominja, da je človeška zgodovina zapisana ne le v arheoloških najdbah, temveč tudi v naših genih – in da nekatere zgodbe iz prazgodovine še vedno živijo v nas.

Vir: Simonti, C. N., Vernot, B., Bastarache, L., Bottinger, E., Carrell, D. S., Chisholm, R. L., Crosslin, D. R., Hebbring, S. J., Jarvik, G. P., Kullo, I. J., Li, R., Pathak, J., Ritchie, M. D., Roden, D. M., Verma, S. S., Tromp, G., Prato, J. D., Bush, W. S., Akey, J. M., & Capra, J. A. (2016). The phenotypic legacy of admixture between modern humans and Neanderthals. Science, 351(6274), 737–741. DOI: 10.1126/science.aad2149.

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah