Nesorazmerno visoka pojavnost socialnih stisk med uporabniki služb na področju duševnega zdravja

Družbene determinante zdravja so nemedicinski dejavniki, ki vplivajo na zdravstvene izide. Gre za izbrane okoliščine, v katerih so ljudje rojeni, v katerih odraščajo, delajo, živijo in se starajo in za širši nabor dejavnikov in sistemov, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja, kot so na primer ekonomske, razvojne in socialne politike, družbene norme in politični sistemi. Imajo pomemben vpliv na neenakosti v zdravju – na nepravične razlike v zdravstvenem statusu ljudi med državami in znotraj njih, ki bi se jim lahko izognili. Te okoliščine vplivajo na pričakovano življenjsko dobo, smrtnost otrok in na breme bolezni med različnimi skupinami ljudi. Praviloma velja: nižji kot je družbeno-ekonomski položaj ljudi, slabše je njihovo zdravje. Hkrati se vplivi družbeno-ekonomskega položaja sčasoma kopičijo.

Nedavna raziskava, objavljena v reviji Psychiatric Services, je tako obravnavala pojavnost in porazdelitev družbenih determinant zdravja med odraslimi, ki uporabljajo storitve na področju duševnega zdravja v New Yorku. Ugotovitve te raziskave kažejo na nesorazmeren vpliv, ki ga imajo brezposelnost, negotovost namestitve, nizka dosežena izobrazba in izkušnje s kazenskopravnim sistemom kot družbene determinante zdravja na uporabnike javnih storitev na področju psihiatrije. Avtorji raziskave so potrdili, da so ti dejavniki posebno pomembni za temnopolte ljudi, ki niso Hispanoameričani, kar potrjuje ugotovitve raziskav o povezavi med sistemskim rasizmom in neenakostmi v zdravju. Še posebej velike razlike so se pokazale pri motnjah, ki so bile povezane z zlorabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, in pri psihotičnih motnjah. Stigma in diskriminacija zaradi težav v duševnem zdravju in/ali zlorabe psihoaktivnih snovi lahko še v večji meri znižujejo zaposlitvene in izobrazbene možnosti teh ljudi in povečujejo možnost, da bodo imeli opravka s kazenskopravnim sistemom. Ker se omenjene razlike v družbenih determinantah zdravja oblikujejo na podlagi neenake porazdelitve družbeno-ekonomskih virov, jih lahko zmanjšujemo s ciljnimi socialnimi in ekonomskimi politikami in programi.

Vir:

Ehntholt, A., Frimpong, E. Y., Compton, M. T., Rowan, G. A., Ferdousi, W., Swetnam, H., … & Rotter, M. (2022). Prevalence and Correlates of Four Social Determinants in a Statewide Survey of Licensed Mental Health Services. Psychiatric Services. Nov 1;73(11):1282-1285. doi: 10.1176/appi.ps.202100380.

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah