Ali lahko prehrana vpliva na izboljšanje duševnega zdravja?

Povečana želja po hrani, preobjedanje ter slabe prehranjevalne navade lahko postanejo spremljevalci pri oblikovanju nezdravega življenjskega sloga tudi pri osebah s kronično obliko duševnih motenj. Različne raziskave potrjujejo, da je prehrana pomemben dejavnik pri vzdrževanju ali odpravljanju slabega počutja, tudi depresije in tesnobnih stanj. Ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog lahko pripomoreta k hitrejšemu okrevanju in boljšemu počutju pri ljudeh z diagnosticirano depresijo ali anksiozno motnjo, pa tudi pri osebah, ki trpijo za shizofrenijo ali bipolarno motnjo.

Raziskave so namreč dokazale povezanost med slabimi prehranjevalnimi navadami in vzdrževanjem depresije ter tesnobe. Na razvoj povečanega apetita in posledično povečano telesno težo lahko še dodatno vplivajo tudi nekatera psihotropna zdravila, saj povzročajo metabolne in hormonske spremembe, katerih učinek je povečana želja po vnosu hrane. Tako imenovana hrana za tolažbo dejansko poslabša depresivno in tesnobno stanje, prav tako pa je na dolgi rok dejavnik tveganja pri obvladovanju psihotičnih poslabšanj. Živila, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob, rafiniranih sladkorjev, procesiranih sestavin in kofeina, upočasnijo delovanje prebavnega trakta.

Pri kroničnih oblikah duševnih motenj so temelj zdravljenja in obravnave ustrezna farmakoterapija, psihoterapija ter psihosocialna rehabilitacija. Ne gre pa prezreti, da tudi skrb za ustrezno in uravnoteženo prehrano lahko igra pomembno vlogo pri skrbi za boljše počutje. Predvsem tista hranila, ki celovito krepijo imunski sistem, odpravljajo vnetne procese, krepijo delovanje možganov in srčnožilnega sistema, ugodno vplivajo tudi na izboljšanje počutja pri depresiji, tesnobi, pa tudi pri shizofreniji. Ustrezne prehranske navade pa imajo večji učinek, če se zraven odločimo še za redno gibanje in vadbo.

Več raziskav je pokazalo pozitivne učinke mediteranskega načina prehranjevanja na duševno in telesno počutje. Pri tem se izpostavlja:

• temnolistnata, sveža, lokalna in sezonska zelenjava: zaradi vsebnosti vitaminov A, C, E in K ter mineralov in encimov;
• olivno olje, ribe, orehi, mandlji, semenke, hladno stiskana olja: vsebujejo omega 3 maščobe, ki ugodno vplivajo na delovanje možganov in dvigujejo razpoloženje;
• jagodičevje: močan antioksidant, ki med drugim krepi kognitivne sposobnosti;
• proso, ajda, riž, banane, mango, soja, oreščki in semenke: vsebujejo folno kislino;
• meso, jajca: vsebujejo triptofan, ki se v telesu pretvori v nevrotransmiter serotonin, imenovan tudi hormon sreče, in v melatonin, ki skrbi za trden spanec.

Nekatere raziskave izpostavljajo tudi pomembno vlogo cinka, folne kisline, vitamina D, magnezija pri uravnavanju delovanja nevronov, ki so vpleteni v uravnavanje razpoloženjskih stanj.

 Viri:

Mauro García-Toro, Olga Ibarra, Margalida Gili, María J Serrano, Bárbara Oliván, Enric Vicens, Miguel Roca. Four hygienic-dietary recommendations as add-on treatment in depression: A randomized-controlled trial. J Affect Disord, 2012; 140 (2): 200-3. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22516309/

Maria F. Masana, Josep Maria Haro, Anargiros Mariolis, Suzanne Piscopo, Giuseppe Valacchi, Vassiliki Bountziouka, Foteini Anastasiou, Akis Zeimbekis, Dimitra Tyrovola, Efthimios Gotsis, George Metallinos, Anna Polystipioti, Josep-Antoni Tur, Antonia-Leda Matalas, Christos Lionis, Evangelos Polychronopoulos, Labros S. Sidossis, Stefanos Tyrovolas, Demosthenes B. Panagiotakos.  Mediterranean diet and depression among older individuals: The multinational MEDIS study. Experimental Gerontology, Volume 110, 2018; p. 67-72. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0531556518300226

Jeram S. Vpliv prehrane na signaliziranje med mikrobioto, črevesjem in možgani. Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021.

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah