Nedavno so na regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo opravili raziskavo o duševnem zdravju medicinskih sester in zdravnikov v vseh 27 državah članicah Evropske unije, na Islandiji in na Norveškem. V njej so analizirali anketne odgovore več kot 90.000 medicinskih sester in zdravnikov, ki so jih zbrali v obdobju od oktobra do aprila 2025, in velja za največjo tovrstno raziskavo. Kaj je pokazala? Med drugim zaskrbljujoče podatke o depresiji, anksioznosti in samomorilnem vedenju pri anketiranih, pa tudi o njihovi izpostavljenosti nasilju in o njihovem dolgem delovnem času ter rednem delu v izmenah in ponoči. Poglejmo si jih nekoliko pobližje.
30 odstotkov evropskih medicinskih sester in zdravnikov je poročalo o znakih, ki so skladni z merili za diagnozo velike depresivne motnje. 24 odstotkov jih je poročalo o znakih, ki so značilni za anksiozno motnjo. Okoli 13 odstotkov pa jih je povedalo, da se jim porajajo misli, da bi bilo bolje, da bi bili mrtvi, ali misli, da bi se poškodovali. Kaj pa slovenski zdravniki in medicinske sestre? Imamo podatke za depresivne in anksiozne znake: 37 odstotkov jih je poročalo o znakih, ki kažejo na veliko depresivno motnjo, 17 odstotkov pa o znakih, ki kažejo na anksiozno motnjo.
Dalje navajamo podatke o dveh dejavnikih tveganja za težave v duševnem zdravju pri medicinskih sestrah in zdravnikih: o njihovi izpostavljenosti nasilju in o njihovem dolgem delovnem času ter rednem delu v izmenah in ponoči.
Več kot polovica evropskih medicinskih sester in zdravnikov je bilo tarča različnih oblik nasilja. Od tega jih je bilo največ, to je 71 odstotkov, izpostavljenih jezi pacienta ali njegovega sorodnika, 35 odstotkov jih je bilo izpostavljenih nasilnim grožnjam, 32 odstotkov ustrahovanju, 15 odstotkov telesnemu nasilju, 12 odstotkov pa spolnemu nadlegovanju. Podatki za slovenske zdravnike in medicinske sestre pa so taki: 82 odstotkov jih je bilo izpostavljenih različnim oblikam nasilja, največ, 73 odstotkov, jezi pacienta ali njegovega sorodnika, 44 odstotkov nasilnim grožnjam, 38 odstotkov ustrahovanju, 17 odstotkov spolnemu nadlegovanju, 14 odstotkov pa telesnemu nasilju.
Navajamo še podatke o delovnem času zdravnikov in medicinskih sester. 17 odstotkov evropskih medicinskih sester in zdravnikov dela več kot 50 ur na teden, 43 odstotkov jih redno dela v izmenah, 38 odstotkov pa ponoči. Podatki za slovenske zdravnike in medicinske sestre pa kažejo, da jih 20 odstotkov dela več kot 50 ur na teden, 51 odstotkov jih redno dela v izmenah, 30 odstotkov pa ponoči.
Kaj storiti? Kako na sistemski ravni ukrepati, da bo duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov boljše? Obstaja nekaj predlogov za izboljšanje, denimo:
Vira:
Protecting the mental health of the health and care workforce in Europe: a strategic investment, dostopno na povezavi https://www.thelancet.com/journals/lanepe/article/PIIS2666-7762(25)00281-9/fulltext.
Mental Health of Nurses and Doctors survey in the European Union, Iceland and Norway, dostopno na povezavi https://iris.who.int/server/api/core/bitstreams/e584e5dd-735f-4985-8879-67e310151fa9/content.
© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
